SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

51 posamezniki in institucije, ki pri svojem delu prihajamo v stik z otroki in mladostniki. Poleg tega imajo veliko vlogo pri preprečevanju tega dejanja tudi starši, šole, mediji, družbena omrežja in nevladne organizacije. Mlade je treba opolnomočiti za (so)ustvarjanje varnega in spoštljivega (spletnega) okolja. Vloga policije in priporočila za delo Vloga policije je ključna tako pri obravnavi kot tudi pri preprečevanju sovražnega govora. Primarna naloga policije je pravočasno, hitro in učinkovito zagotavljanje varnosti in zaščite žrtev ter ustrezno kaznovanje povzročiteljev. Pri svojem delu sodelujemo s šolami, centri za socialno delo (CSD) in nevladnimi organizacijami. Za to, da policija lahko zaščiti žrtve in sankcionira povzročitelja, mora biti seznanjena s kaznivim dejanjem, če kaznivega dejanja policija ne zazna z lastnim delovanjem. Če obstaja sum, da je bilo nad otrokom (po Konvenciji o otrokovih pravicah je to vsaka oseba, mlajša od 18 let) storjeno kaznivo dejanje, o tem nemudoma obvestite policijo in CSD. Včasih smo v dvomu, ali neko dejanje ustreza opisom kaznivega dejanja, in nismo prepričani, ali je odločitev za prijavo kaznivega dejanja pravilna. V takem primeru svetujemo, da se odrasli (šolski svetovalni delavci, mladinski delavci, starši) posvetujejo s policistom ali kriminalistom, kar še ne pomeni uradne prijave. Če se je sovražni govor zgodil na spletu, nemudoma zavarujte dokaze. To pomeni, da shranimo fotografije, objave, naredimo zaslonske slike komentarjev in sovražnih vsebin. Kljub težkemu in včasih sramotnemu položaju, na katerega bi žrtev rada čim prej pozabila, vsebin s spleta nikoli ne odstranjujemo, če prej nismo vložili prijave pri policiji. Vedno delujemo po navodilih policista ali kriminalista, saj so to pomembni dokazi v morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku. Po slovenski zakonodaji oseba, ki je storila protipravno ravnanje, ko še ni bila stara 14 let, ne more biti storilec kaznivega dejanja (21. člen Kazenskega zakonika). V takem primeru zato policija s poročilom obvešča pristojno državno tožilstvo in v skladu s 452. členom Zakona o kazenskem postopku o tem ravnanju mladoletnika obvesti pristojni center za socialno delo. Odrasli, tako starši kot učitelji ter tudi mladinski delavci in delavci centrov za socialno delo, moramo mladoletnim žrtvam nuditi psihosocialno pomoč in podporo, povzročitelja (če je znan) pa seznaniti s posledicami njegovih ravnanj in ga spodbuditi k prevzemu odgovornosti. Žrtvam kaznivih dejanj pripadajo določene pravice, posebne pravice pa veljajo za mladoletne žrtve kaznivih dejanj. Vse pravice žrtev kaznivih dejanj so zbrane na spletni strani www.gov.si/ teme/pravice-zrtev-kaznivih-dejanj/. O sovražnem govoru se je treba pogovarjati, predvsem o posledicah, ki jih to dejanje pušča na žrtvah in družbi, predvsem pa je treba otroke ozaveščati o tem, da so nekatere besede in dejanja lahko kaznivi. O tej temi je treba spregovoriti tako v šoli kot v družini in medijih, predvsem pa otroke že od najzgodnejših let učiti o pomenu spoštljive komunikacije in spoštovanju samega sebe, drugih in sveta, v katerem odraščajo in živijo, tj. o kulturi strpnosti.