SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

47 Poleg tega smo na Ministrstvu za pravosodje sodelovali pri oblikovanju priporočil za preprečevanje sovražnega govora, ki jih je pripravil Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora kot neodvisno posvetovalno telo predsednika vlade, ki je bilo ustanovljeno marca 2023. Dana priporočila smo proučili in že začeli nekatere aktivnosti za njihovo izvedbo. V letu 2024 je bilo tudi Ministrstvo za pravosodje med podpisniki memoranduma, ki ga je pripravilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo glede aktivnosti za preprečevanje medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu. S podpisom memoranduma smo se na Ministrstvu za pravosodje zavezali, da bomo proučili zakonodajni okvir glede kaznivih dejanj, povezanih z medvrstniškim nasiljem na spletu. KZ-1 že zdaj določa nekaj tovrstnih kaznivih dejanj, to so zalezovanje, grožnja in javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Relevantna so lahko tudi nekatera kazniva dejanja iz poglavja zoper spolno nedotakljivost. Če se bo v okviru strokovne razprave pokazalo, da kakšen del teh kaznivih dejanj v veljavni zakonodaji ni ustrezno obravnavan, bomo skupaj s stroko poiskali rešitve in predlagali ustrezne spremembe. Kako naprej? Glede na doslej opisano lahko ocenimo, da je slovenska ureditev obravnave mladoletnikov primerljiva z drugimi državami Evropske unije in Sveta Evrope. Poleg tega statistike kažejo, da mladoletniška kriminaliteta v Republiki Sloveniji ni tako pereča težava, kot to velja za marsikatero drugo državo. Na Ministrstvu za pravosodje jo natančno spremljamo in proučujemo možnosti za izboljšave na tem področju. Na podlagi izsledkov pregleda stanja in opravljenih analiz bomo nadaljevali pripravo predloga novega Zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki bo na enem mestu urejal posebnosti tega področja. Doslej znani izsledki analiz sicer ne nakazujejo potrebe po bistvenih spremembah kazenskopravne zakonodaje, zlasti ne po morebitni spremembi v smeri nižanja starosti za kazensko odgovornost. Tudi sicer se je skozi zgodovino zaostritev kaznovalnega odziva na kriminaliteto vedno znova izkazala za neučinkovito, dosegala je kvečjemu nasprotni učinek od zastavljenega. To še zlasti velja za mladoletnike. Gre za osebe v obdobju odraščanja, v obdobju izjemno hitrega razvoja in izgradnje svoje identitete. Pri odzivanju na odklonsko vedenje mladih je treba upoštevati številne psihološke značilnosti razvojnega obdobja adolescence, kot so velike kognitivne in emocionalne spremembe, nihanje razpoloženja, impulzivnost, zelo intenzivno čustvovanje, slabše predvidevanje posledic, tvegano vedenje, konflikt z okolico, poveča se tudi vpliv vrstnikov. V skladu s temi in drugimi pomembnimi spoznanji stroke KZ določa, da je namen sankcij proti mladoletnikom, da se jim z varstvom in s pomočjo, z nadzorom nad njimi, njihovim strokovnim usposabljanjem in razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotovijo njihova vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj. Namen ukrepanja torej nikakor ne sme biti kaznovanje. Prav tako zaradi opisanih značilnosti razvoja v adolescenci ni pričakovati splošnega preventivnega učinka grožnje kaznovanja. Na Ministrstvu za pravosodje se zavedamo, da nas na tem področju čaka še veliko dela. Še posebej v luči izzivov, ki jih prinašajo družbena omrežja, ki so postala pomemben del sveta otrok in mladih. In tega ne smemo spregledati. Raziskave kažejo, da medvrstniško nasilje na spletu postaja ena najbolj razširjenih oblik nasilja med mladimi in da je način njihovega izražanja na spletu vse bolj skrb vzbujajoč.