SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

45 KZ-1 v 297. členu za kaznivo dejanje določa javno spodbujanje in razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali kateri koli drugi osebni okoliščini. Nesprejemljivo izražanje lahko, poleg 297. člena KZ-1 (javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti), predstavlja izvršitev na primer kaznivega dejanja grožnje (135. člen KZ-1), razžalitve (158. člen KZ-1), obrekovanja (159. člen KZ-1), žaljive obdolžitve (160. člen KZ-1) ali opravljanja (161. člen KZ-1) Kadar pride do dejanskega fizičnega nasilja, so v KZ-1 določena še druga kazniva dejanja (na primer lahka, huda oziroma posebno huda telesna poškodba). V nadaljevanju podrobneje poglejmo, kako se začne in kako poteka kazenski postopek proti mladoletnim osebam, osumljenim storitve kaznivih dejanj, tudi tistih, ki jih lahko povežemo s sovražnim govorom. Glede kazenskopravne obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj Ureditev obravnave mladoletnikov, ki storijo kaznivo dejanje, je v izhodišču usmerjena v pomoč, vzgojo in prevzgojo, kar je posledica tega, da gre za osebe, ki so v postopku odraščanja in kot takšne potrebujejo drugačno, prilagojeno obravnavo. Veljavna ureditev glede njihove kazenskopravne obravnave je sicer vsebovana v štirih ključnih zakonih, in sicer v prej veljavnem Kazenskem zakoniku 3 (KZ), ki se v določenem obsegu še vedno uporablja, kadar gre za mladoletne storilce kaznivih dejanj, v KZ-1, Zakonu o kazenskem postopku 4 (ZKP) in Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij 5 (ZIKS-1). KZ-1 določa, da tisti, ki je storil protipravno dejanje, ko še ni bil star 14 let (otrok), ne more biti storilec kaznivega dejanja. Navedeno pomeni, da so za takšnega otroka pristojne zlasti socialne in zdravstvene službe. Gre za rešitev, ki je primerljiva z ureditvijo v drugih zahodnih državah ter tudi ureditvijo na drugih pravnih področjih, torej povsod tam, kjer je treba tehtati med zrelostjo otrok in starševsko odgovornostjo (ob upoštevanju teže kazenskih sankcij). Lahko zapišemo, da slovenska kazenska zakonodaja, ki določa starostno mejo za kazensko odgovornost pri 14 letih, s tem sledi mednarodnim standardom in priporočilom. Na splošno velja, da se v posamičnih primerih upoštevajo osebne okoliščine na strani mladoletnika in konkretne okoliščine njegovega dejanja. Že med samim postopkom mladoletnika pregleda izvedenec (strokovnjak), če je za ugotovitev njegovega zdravstvenega stanja, njegove duševne razvitosti, psihičnih lastnosti ali nagnjenj to potrebno. Mladoletniku, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja že star 14 let, pa še ni bil star 16 let (tako imenovani mlajši mladoletnik), se smejo izreči le vzgojni ukrepi. Gre za ukor, navodila in prepovedi (med drugim tudi zdravljenje v ustrezni zdravstveni organizaciji, obiskovanje vzgojne, poklicne, psihološke ali druge podobne posvetovalnice), nadzorstvo organa 3 Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo in 55/08 – KZ-1. 4 Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US in 2/23 – odl. US. 5 Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI in 141/22.