SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

44 1.8 mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorat za kaznovalno pravo in človekove pravice, Ministrstvo za pravosodje Pravna ureditev in mehanizmi pregona sovražnega govora Uvod Svoboda izražanja je ena najdragocenejših človekovih pravic, ki pa ni absolutna, temveč seže le do tja, kjer njeno neustrezno izvrševanje, običajno v obliki sovražnega govora, pomeni poseg v osebnost in dostojanstvo sočloveka. Zato njeno uresničevanje prinaša s seboj veliko mero odgovornosti in terja sposobnost empatije. Pomanjkanje empatije pa je v današnjem svetu, ko se zdi, da smo ljudje preveč odtujeni in neobčutljivi za občutke drugih, pomembna grožnja uresničevanju te pravice. Zaradi tega se zdi pomembno ozaveščati o nasilju, tako fizičnem kot verbalnem oziroma psihičnem, vzrokih zanj in njegovem preprečevanju. Posamezniki, tudi mladi, bi se morali zavedati, kakšno moč imajo besede. Lahko se strinjamo s strokovnjaki različnih področij, da je najučinkovitejše sredstvo za odpravljanje nestrpnosti in sovražnega govora med mladimi njihovo ozaveščanje. Zato spodbujamo vsako preventivno akcijo, ki je usmerjena v preprečevanje nasilja med mladimi, pa naj gre za nasilje v obliki nasilnega reševanja konfliktov, neprimernega izražanja jeze ali frustracije ali pa za resne incidente, ki prerastejo grožnjo. Preventiva pred nestrpnostjo in sovražnim govorom zahteva dolgotrajno in dosledno ravnanje staršev, vzgojiteljev, učiteljev ter tudi vrstnikov. Mladi morajo že v najzgodnejši fazi dobiti in ponotranjiti jasno sporočilo, da je vsakršno nasilje nesprejemljivo. Ob zavedanju pomembnosti preventivnega delovanja in ozaveščanja pa se ta prispevek osredotoča na kazenskopravni odziv države na nasilno ravnanje mladih, čeprav je vprašanje sovražnega govora in spodbujanja sovraštva treba razumeti širše, ne le z vidika kazenskega in prekrškovnega sankcioniranja. Pojav nestrpnosti in sovražnega govora je izrazito družbeni, sociološki pojav. Kazenskopravni odziv države pride na vrsto šele, ko je dejanje že storjeno. In to je pogosto prepozno. Slovensko pravo izraza sovražni govor ne pozna, pač pa v Kazenskem zakoniku 1 (v nadaljevanju: KZ-1) določa kazniva dejanja, katerih znaki so lahko izpolnjeni ob nesprejemljivem izražanju, grožnjah in podobnem ravnanju. Kazniva dejanja so človekova protipravna ravnanja, ki jih zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kazniva dejanja in za katera hkrati določa njihove znake ter kazen za krivega storilca. 2 1 Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23. 2 Tako določa 16. člen KZ-1.