SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

30 prakse na področju selektivne in indicirane preventive, saj zmanjšujejo pojavnost vedenjskih težav in kaznivih dejanj (Tolan idr., 2014) ter krepijo socialne vezi med mladimi (Hagler in Rhodes, 2018). Drugi primeri dobre prakse in ustreznih metod na področju preventivnih aktivnosti preprečevanja sovražnega govora so predstavljeni tudi v drugih poglavjih te publikacije. Med pojavom sovražnega govora: Kadar pride do pojava sovražnega govora, je v prvi vrsti ključna identifikacija stiske ter vzpostavitev stika s strokovnimi službami (npr. šolska svetovalna služba). Multidisciplinarni način obravnave, izmenjava pogledov ter vključevanje vseh pomembnih deležnikov (udeležencev, strokovnjakov, šolskih delavcev idr.) lahko vodijo v hitro umiritev stanja ter preprečijo nadaljnje negativne posledice. Pomembno je zagotoviti varno in zaupno okolje za žrtve, kjer lahko izrazijo svoje občutke in pridobijo ustrezno podporo. Prav tako je pomembno izvesti poglobljen pogovor z osebo, ki je izvajala sovražni govor. Le z dobrim razumevanjem razlogov za izvajanje sovražnega govora se lahko nato načrtujejo ciljno usmerjene aktivnosti (po potrebi tudi z zunanjimi strokovnimi službami), ki bodo vključile obravnavo vzrokov za tovrstno vedenje in zmanjšale verjetnost za ponovitev v prihodnosti. Če ne pride do umiritve stanja, je treba zavzeti jasno, odločno stališče do vseh udeleženih, vzpostaviti takojšnje sodelovanje in obravnavo v strokovnih službah, s čimer se začneta akutna obravnava in izvajanje obnovitvenih procesov 3 , kjer je to mogoče. V pomoč pri iskanju redno posodobljenih strokovnih virov opore na področju duševnega zdravja predlagamo ogled spletne strani programa MIRA – zadusevnozdravje.si. Po dogodku: Razrešitev posameznega dogodka ne pomeni nujno konca. Za preprečevanje tovrstnih dogodkov v prihodnosti je potrebna dolgoročna podpora , ki vključuje redno spremljanje medosebnih odnosov, skupinskega vzdušja in upoštevanje sprejetih dogovorov. Za ponovno vzpostavitev in utrditev varnega okolja je ključna tudi krepitev in rehabilitacija za vse vpletene, v smislu dela na dejavnikih tveganja in zaščite. Krizna situacija je lahko priložnost za nova spoznanja in spremembe, ki vodijo v bolj strpne, spoštljive odnose (Hopkins, 2004). Cikel podpornih procesov se s tem sklene in prelije v aktivnosti promocije in preventive, pri čemer morajo ti ukrepi postati trajnostni ter stalno prisotni v šolskem in širšem družbenem okolju. Sklep V današnjem času, ko se mladi vse pogosteje spoprijemajo z duševnimi stiskami in sovražnim govorom (UNESCO, 2023), postaja ključnega pomena celostna in strukturirana metoda reševanja teh izzivov. Za učinkovito pomoč in podporo ni dovolj, da se osredotočamo zgolj na odpravljanje že obstoječih težav. Potrebno je celostno delovanje, ki vključuje delovanje na različnih ravneh preventive in pri različnih ciljnih skupinah – od posameznikov, družin, šolskih ustanov do širše skupnosti. Socialno-čustveno učenje , kot ključna preventivna metoda, prispeva k razvoju temeljnih socialnih in čustvenih veščin, ki krepijo psihično odpornost ter mladostnikom omogočajo uspešno navigacijo skozi kompleksne medosebne odnose. Programi socialno-čustvenega učenja ne le zmanjšujejo tveganje pojava duševnih stisk in sovražnega govora, temveč dolgoročno prispevajo k bolj zdravim in povezanim skupnostim (Philip, 2023). Kljub temu 3 Metoda obravnave konfliktov, nadlegovanja in težavnega vedenja, ki se osredotoča na obnavljanje in krepitev odnosov v skupnosti. Namesto da bi se zgolj ukvarjali z nadzorovanjem in kaznovanjem neprimernega vedenja, ta metoda poudarja pomen gradnje, negovanja in popravljanja odnosov med posamezniki (Hopkins, 2009).