SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

28 Krepitev socialno-čustvenih veščin prinaša številne kratkoročne in dolgoročne pozitivne koristi. Kratkoročno lahko vodi do: izboljšane samoučinkovitosti in samozavesti; večje zavzetosti, predanosti in aktivacije v šoli; večje stopnje empatije in prosocialnih oblik vedenja; manj vedenjskih in čustvenih težav; manjše pojavnosti tveganih oblik vedenja ter do izboljšanja pri testnih dosežkih in ocenah (Durlak idr., 2011). Longitudinalne študije odkrivajo, da so učinki SEL dolgoročni in se kažejo tudi v kasnejših izidih. Osebe z boljšimi socialno-čustvenimi veščinami bodo: bolj pripravljene na življenjske izzive; uspešnejše v akademskem in službenem okolju; imele boljše odnose z vrstniki in v družini; imele boljše duševno zdravje in bodo bolj aktivno doprinesle k družbi (Hawkins idr., 2008). Kot je razvidno s slike 1, imajo pomembno vlogo pri spodbujanju kompetenc socialno-čustvenega učenja učitelji, vodstvo šole, družina in lokalna skupnost. Izvajanje takšnih programov pa ni mogoče brez podpore državnih ustanov na regionalno-lokalni ravni ter državni ravni. Sprejemanje jasnih strategij, zakonov in standardov vključevanja socialno-čustvenega učenja v izobraževalne ustanove je temeljno ogrodje za doseganje dolgoročnih koristi. Z vključevanjem socialno-čustvenega učenja na ravni univerzalne preventive bomo mlade opremili z znanjem in veščinami: prepoznavanja, razumevanja in uravnavanja lastnih miselnih procesov, občutkov in vedenja v različnih položajih; zavzemanja vidika drugega in doživljanja sočutja; kritičnega razmišljanja in vzpostavljanja spoštljivih, enakovrednih medosebnih odnosov. To je ključnega pomena za ustvarjanje varnih in spodbudnih učnih okolij, kar dolgoročno vodi v dobro javno zdravje šolske populacije (Durlak idr., 2024). Od učenja do ukrepanja: faze podpornega procesa v kontekstu sovražnega govora Preprečevanje duševnih stisk in sovražnega govora zahteva celovito in strukturirano obravnavo, ki je usmerjena tako k žrtvam sovražnega govora kot k tistim, ki uporabljajo sovražni govor. V nadaljevanju so predstavljene ključne faze podpornega procesa, ki so strokovnjakom in drugim deležnikom, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi, lahko v oporo pri uspešnem razreševanju težav (slika 3).