SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

26 Na sekundarni ravni so bile najpogostejše obravnave mladostnikov zaradi: motenj prehranjevanja, drugih anksioznih motenj ter mešanih motenj vedenja in čustvovanja. Podatki so skrb vzbujajoči, saj se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 število prvih obiskov mladih zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo – na primarni ravni za 26 %, na sekundarni pa za 70 %. Skrb vzbujajoč je tudi porast porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, saj se je ta v obdobju od leta 2008–2015 povečala za 48 %, med mladostniki od 15. do 19. leta starosti je bila leta 2015 za 73 % večja kot leta 2008 (Jeriček Klanšček idr., 2018). V mednarodni raziskavi HBSC Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (Jeriček Klanšček idr., 2023) avtorji prav tako ugotavljajo porast duševnih stisk. O občutkih žalosti ali obupanosti 1 poroča približno vsak tretji mladostnik (32,9%), 16,6%mladih pa je v zadnjem letu resno razmišljalo o tem, da bi poskušalo narediti samomor. Malo več kot petina mladostnikov (22 %) dosega rezultate, ki nakazujejo na povišano verjetnost depresije, o občutkih osamljenosti v zadnjem letu pa poroča 16,3 %mladostnikov. V Sloveniji primanjkuje delež raziskav, v okviru katerih bi sistematično zbirali podatke o pojavnosti sovražnega govora med mladimi. Delni vpogled v to področje ponujata naslednji ugotovitvi o spletnem trpinčenju: 2 Preglednica 1: Pojavnost spletnega trpinčenja med mladimi (Jeriček Klanšček idr., 2023) ≥ Vsak šesti mladostnik (17 %) poroča, da je bil žrtev spletnega trpinčenja vsaj enkrat v zadnjih nekaj mesecih. ≥ Približno vsak petnajsti mladostnik (6,9 %) je poročal o sodelovanju pri spletnem trpinčenju. Pomen socialno-čustvenega učenja pri preprečevanju duševnih stisk in sovražnega govora V luči zgoraj predstavljenih podatkov postaja jasno, da v prihodnosti ne bo dovolj zgolj sprejemanje ukrepov za zagotavljanje dodatnega strokovnega kadra za izvajanje kurativnih storitev, temveč bo nujen tudi vložek v preventivne ukrepe, ki lahko pomembno prispevajo k pravočasnemu odkrivanju duševnih stisk in sovražnega govora ter preprečevanju njihovega nastanka. Med ključnimi preventivnimi metodami, ki mladostnike usmerjajo k vzpostavljanju strpnih in spoštljivih odnosov s svojo družino, vrstniki, šolo in skupnostjo, k spodbujanju varnih in zdravih oblik vedenja ter k razvoju delovnih navad za življenjske uspehe, je socialno-čustveno učenje (Durlak idr., 2024). V mednarodni literaturi se za ta koncept pogosto uporablja akronim SEL (angl. social emotional learning ), ki ga bomo v nadaljevanju prispevka izmenično uporabljali za označevanje socialno-čustvenega učenja. Socialno-čustveno učenje je proces, v katerem otroci, mladostniki ter tudi odrasli pridobivajo znanje, veščine in prepričanja za: razvoj zdrave osebnosti; uravnavanje čustev; doseganje osebnih in kolektivnih ciljev; razvoj empatije do drugih; vzpostavljanje dobrih, kakovostnih odnosov; odgovorno sprejemanje odločitev (CASEL, 2020). 1 Občutki, ki so prisotni vsaj dva tedna v zadnjem letu in so vplivali na vsakodnevne dejavnosti 2 Pojem »online trpinčenje« je opredeljen kot: pošiljanje ali prejemanje žaljivih kratkih sporočil, e-pošte ali besedilnih sporočil; objavljanje ali prejemanje objav na »zidu«; ustvarjanje spletne strani z namenom posmehovanja/norčevanja iz nekoga drugega; objavljanje neprijetnih in neprimernih fotografij brez dovoljenja (Jeriček Klanšček idr., 2023).