SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

25 1.5 Domen Kralj, Nuša Crnkovič Nacionalni inštitut za javno zdravje Od sovražnega govora do duševne stiske: kako zaščititi mlade in graditi odpornost Skrb za varovanje in krepitev duševnega zdravja ter preprečevanje nastanka duševnih težav sta ključna v vseh starostnih obdobjih, še posebej v obdobju otroštva in mladostništva. Duševno zdravje v otroštvu in adolescenci je namreč povezano z doseganjem razvojnih nalog, oblikovanjem identitete, šolsko uspešnostjo, odnosi s starši in vrstniki, poleg tega je tudi pomemben napovedni dejavnik duševnega zdravja v odraslosti (Patel idr., 2007). Raziskovalci ugotavljajo, da se na svetovni ravni pred 14. letom starosti pojavi 34,6 % duševnih motenj, 48,4 % pred 18. letom starosti in 62,5 % pred 25. letom starosti, pri čemer največji delež vseh duševnih motenj nastopi pred 14,5 leta starosti (Solmi idr., 2022). V zadnjih letih v družinskem in tudi šolskem okolju narašča uporaba sodobnih digitalnih tehnologij – osebnega računalnika, pametnega telefona, tablice in drugih prenosnih digitalnih naprav. Te in druge spremembe v družbi vplivajo na navade in način življenja mladostnikov, njihovo preživljanje prostega časa ter pojavljanje novih izzivov (Rafla idr., 2014). Šole in skupnosti po svetu, tudi v Sloveniji, postajajo vse bolj multikulturne in večjezične. Otroci so že od malih nog izpostavljeni kompleksnemu svetu skozi oči medijev (Greenberg idr., 2017), hkrati pa se na družbenih omrežjih in spletnih platformah odvija vse večji del njihovega socialnega življenja. V tem kontekstu smo priča tudi vse večji pojavnosti sovražnega govora med mladimi, ki ima lahko resne posledice za duševno zdravje. Sovražni govor, ki je pogosto usmerjen proti posameznikom na podlagi njihove etnične pripadnosti, spola, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih značilnosti, lahko povzroči globoke čustvene rane, zmanjšano samopodobo ter vodi v občutke tesnobe, osamljenosti in socialne izključenosti (UNESCO, 2023). Izpostavljenost sovražnemu govoru v mladosti ima lahko dolgotrajne posledice in prispeva k oblikovanju negativnih vzorcev razmišljanja in vedenja, ki se lahko prenesejo v odraslost (Wypych in Bilewicz, 2024). Mladi, ki so tarče sovražnega govora, se spoprijemajo s povečanim tveganjem razvoja duševnih motenj in stisk, hkrati pa sovražni govor spodbuja tudi razvoj sovražnih stališč in agresivnega vedenja, kar lahko vodi do nadaljnjega stopnjevanja nasilja in nestrpnosti v širši družbi (Sarfraz idr., 2022). Stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji Analiza dostopnih zdravstvenostatističnih podatkov in raziskav, prikazana v publikaciji Duševno zdravje otrok in mladostnikov (Jeriček Klanšček idr., 2018), ki jo je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje, kaže porast različnih težav, povezanih z duševnim zdravjem mladih. Trend naraščanja se je v obdobju pandemije še zaostril (Bell idr., 2023). Med mladostniki, starimi od 15 do 19 let, so najpogostejše duševne motnje, obravnavane na primarni zdravstveni ravni: reakcije na hud stres, prilagoditvene motnje, druge anksiozne motnje ter depresivne epizode.