SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

23 krepila predstava, da je sovražni govor lahko le antisemitski, ne pa tudi antipalestinski ali antiislamističen. Medtem ko sovražni govor nasprotnikov gibanja ni bil preganjan, je bil pritisk tako nasprotnikov gibanja kot vplivnih interesnih skupin zunaj univerze na njeno vodstvo za ukrepanje zoper protestnike izrazit. V prvem javnem odzivu je rektor pod zunanjimi pritiski obsodil le napad Hamasa na Izrael in sočustvoval zgolj z izraelskimi žrtvami. Pod naknadnim pritiskom protestnikov, da je univerza pri obravnavi tega vprašanja pristranska in uporablja dvojna merila, je rektor v naslednjem odzivu svoje stališče popravil z nevtralno ugotovitvijo, da je na obeh straneh umrlo veliko ljudi, v imenu univerze pa se je za vse skupaj tudi opravičil. Protestniki so od vodstva univerze nato zahtevali, da se na univerzi zamejita islamofobija in antipalestinski sentiment. Zahtevali so odločnejše ukrepanje – spravno dejanje javnega značaja, ki se ne bo odvilo le za stenami univerze. Kljub vztrajnim pozivom nasprotnikov gibanja in univerzitetnih pokroviteljev je rektor naposled sporočil, da naloga univerze ni, da zavzema strani, ampak da omogoči več govora in priložnosti za razumevanje različnih pogledov. Hkrati je poudaril potrebo po preprečevanju diskriminacije in se zavzel za svobodo govora. Njegovo spravno dejanje je bilo sprva udeležba na muslimanski molitvi, nato pa je univerza organizirala tudi skupni kulturni dogodek za jude in muslimane v javnosti. Na nekaterih drugih univerzah posledice pri reševanju težav na področju sovražnega govora in diskriminacije za vodstvo niso bile niti tako ugodne niti pravične – odstavljeno je bilo tako vodstvo univerze Harvard kot vodstvo univerze Columbia. Skupnost študentov in profesorjev, ki je v tem času protestirala v Sloveniji, se s takšnimi izzivi ni spoprijela. A izplen protestnega gibanja na univerzi je skromen in univerza bi glede na pomembno vlogo, ki jo ima v družbi in si jo obenem tudi sama pripisuje, v odzivu lahko storila več, saj ključnih zahtev protestnikov ni upoštevala. Ker v Sloveniji do zdaj nismo zaznavali odmevnejših primerov sovražnega govora na univerzah in ker na visokošolskih zavodih prevladuje posebna organizacijska kultura, moramo največji pomen pripisati vsemu tistemu, kar ne prispe do medijev ali pristane na mizah pristojnih za preprečevanje sovražnega govora. To je lahko v primerjavi s praviloma redko javno obravnavanimi in preganjanimi primeri sovražnega govora precej bolj razširjeno. Organizacijska strpnost, kultura molka in normalizacija nedopustnega govora lahko kljub preventivnim dejavnostim ter uveljavljenim internim pravilom in postopkom prekrijejo marsikatero diskriminacijo. Raziskava Mirovnega inštituta o diskriminaciji na podlagi narodnosti, državljanstva, barve kože in religije je namreč opozorila, da diskriminacijo v Sloveniji doživlja velik del prebivalstva. Spodbudno je vsaj, da je pojavnost diskriminacije bistveno večja na drugih področjih, na primer na področju dela in v javnosti ali na internetu, v izobraževalnem okolju pa je znatno manjša. Ko se sprašujemo, kako naprej, si lahko najprej priznamo, da v Sloveniji še nimamo raziskave sovražnega govora v visokem šolstvu in ga zato v tej področni specifiki morda tudi še ne poznamo dovolj dobro. Da bi izboljšali nekatere dele organizacijske kulture v akademskem polju, da bi se izognili ponesrečenim poskusom pregona in da bi še naprej ohranjali svobodo govora, je zato primerno sovražni govor predvsem onemogočati – ga torej zatirati v kali. To pa lahko trenutno najuspešneje počnemo z mehkimi in preventivnimi načini. Promovirati je smiselno želene vrednote in sočutni govor. Pomembna sta usposabljanje in ozaveščanje na področju sovražnega govora, ki bi lahko bila bolj poglobljena, še posebej za vodstva visokošolskih zavodov in ljudi, ki žrtvam nudijo psihosocialno ali pravno podporo. Ranljivim skupinam in žrtvam sovražnega govora v visokem šolstvu bi bilo treba zagotavljati dodatno podporo, hkrati pa vzdrževati dialog med različnimi identitetnimi skupinami v visokošolskem okolju. Čeprav je koristno odpirati kritične