SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

22 Pogled na razvoj ureditve sovražnega govora v visokem šolstvu odstira nekatere etične in pravne dileme v zvezi s pregonom oziroma iskanjem pravih načinov za preprečevanje nedopustnega ravnanja. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se številne znanstvene razprave v Združenih državah Amerike posvetile iskanju meja zaščite in omejevanja govora na univerzah. Večina jih je sklenilo, da naj univerze v izogib neuspehom v pravnih sporih zaradi neustavnosti in nejasnostiinternih pravil predvsem uvajajo proaktivne strategije in ukrepe za prepoznavanje in onemogočanje sovražnega govora. Ustavna zaščita govora pred omejevanjem in pregonom je namreč tako izrazita, da dostojanstva posameznikov in nediskriminatornega okolja na področju govora na univerzi ni preprosto zagotoviti. Težava takratnih univerzitetnih pravil je bila predvsem v tem, da niso ustrezno opredelila izjem, v katerih je mogoče govor omejiti zaradi neposrednega spodbujanja k nasilju ali diskriminaciji. Sovražnega govora niso dovolj jasno povezovala s posameznimi govornimi dejanji, ki diskriminirajo posameznika, ga postavljajo v podrejeni položaj ali napačno obravnavajo. Te okoliščine pa pravila niso dovolj ustrezno ločila od pravice do splošnega in neosebnega izražanja idej, četudi so te po sebi lahko sporne in bi v njih lahko iskali zametke sovražnosti, a se s tem kljub temu ne netita nasilje ali diskriminacija. Podobno nedovršeni so bili tudi postopki obravnave domnevnih kršitev. Določila, na katera so se opirale odločitve in izrečene sankcije, so bila pogosto preširoko aplicirana, odločitve pa preohlapno obrazložene. Že takrat se je področja pregona sovražnega govora prijel neugoden očitek, da je druga plat takšnega postopanja vsiljevanje ideološke enotnosti, krepitev samocenzure in cenzure na univerzah. Akademska skupnost je spoznala, da je lahko omejevanje govora kot sovražnega tudi posledica pritiskov od zunaj. Bodisi za namen uresničevanja lastnih interesov bodisi iz upravičene samoobrambe je predstavnikom iz vodstvenih, lastniških ali celo političnih struktur v posamičnih primerih očitala zlorabo vzvodov za pregon sovražnega govora. Opozarjala je na pristransko izvrševanje predpisov in na nepravične ukrepe. Neredki so bili primeri, ko so univerze ene vrste sovražnega govora preganjale, druge pa dopuščale. Predvsem pa so zaščitniki svobode govora opozorili na nujnost ločevanja med nedopustnim govorom zoper posamezno osebo in med svobodo do izražanja alternativnih idej in stališč, sicer se bodo učitelji, raziskovalci in študenti začeli zatekati k samocenzuri ter se ogibati izražanju nepopularnih mnenj, ki niso politično dovolj korektna ali ideološko sprejemljiva. Da dileme na področju urejanja in pregona sovražnega govora v visokem šolstvu kljub bistvenemu napredku še danes niso razrešene, potrjuje nedavno dogajanje na ameriških univerzah zoper študentska gibanja, ki so vzniknila po vojaškem konfliktu med Izraelom in palestinskim ozemljem Gazo. Protestna gibanja na univerzitetnih kampusih so se začela aprila 2024, zaradi dobrih in slabih praks pri ukrepanju pa si je primerno nekatere primere pogledati pobliže. V odzivu na protestni shod, ki se je zavzemal za mir in za izvajanje političnega ter diplomatskega pritiska na Izrael ter prav tako izrazil podporo žrtvam oktobrskega napada Hamasa, je nasprotna politična frakcija študentov in profesorjev protestnike obtožila sovražnega govora v okviru netenja antisemitizma. Zoper protestnike je začela izvajati nedopustne povračilne ukrepe, med drugim doksiranje, od vodstva univerze pa je zahtevala, da gibanje obsodi. Zanimivo je, da so nasprotniki gibanja zoper protestnike na družbenih omrežjih objavljali sovražna sporočila. Prav za področje govora je bil posebnega pomena vzklik po svobodi, ki naj bi segala od reke (Jordan) do (Sredozemskega) morja. Medtem ko so protestniki ta vzklik namenjali Palestini, so ga nasprotniki gibanja namenjali Izraelu. Ista besedna zveza je v povezavi s Palestino privedla k prijavi sovražnega govora, v povezavi z Izraelom pa ne, čeprav mednarodni spor glede meje na tem geografskem območju niti za sprta naroda niti v mednarodni skupnosti ni razrešen. Tako se je v javnosti