SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

332 4.18 Simona Rebolj, publicistka Ko odraslim zmanjka prepričljivih besed in dejanj, na mladih spet svet stoji! Ko odraslim zmanjka prepričljivih besed in dejanj, na mladih spet svet stoji! Preprečevanje rabe sovražnega govora je eno izmed tistih področij, ki je vnaprej obsojeno na neuspeh ali na izrojene rezultate v imenu dobrih namenov, če se težave lotevamo z neposrednimi ukrepi. Neposredni ukrepi so v uvodni fazi poduk o neustrezni rabi (politično) izbranih slabšalnih izrazov, ki pa so sami po sebi precej prazne in zgolj čustveno nabite besede, če niso obravnavane v ustreznem kontekstu in s kritičnim razmislekom o pomenu, slogovni ravni in vzrokih za izrekanje. V napredni fazi običajno sledi uvajanje sankcij za nesprejemljivi govor, kar praviloma vodi tudi v hude (sistemske) zlorabe in je prvi strumni korak v ustoličevanju diktature. Ravno zato je pomembno, da je sovražni govor opredeljen kot jasno nagovarjanje k nasilju ali hujskaštvu, medtem ko je definicija žaljivega govora preveč podvržena subjektivnemu doživljanju naslovnika, ki se v resnici lahko le upira nezaželeni utemeljeni kritiki, da bi žaljivo retoriko lahko varno premestili s področja polemične presoje na področje odločanja organov pregona in drugih figur na položaju moči. Tudi slabšalni in vulgarni izrazi obstajajo z razlogom. V pozitivnem smislu služijo izrazu ali podkrepitvi negativnega (čustvenega) odnosa do nečesa škodljivega ali vulgarnega. Ključno vprašanje je, na kakšni ravni, v kakšnem kontekstu in s kakšnim namenom se neki slabšalni izrazi ali stavki uporabljajo. Sovražno, poniževalno, diskriminacijsko ali žaljivo dikcijo je sicer zlahka mogoče izvajati tudi z lepimi besedami in celo s posebej izraženim trudom, da se vsebina predstavi kot prijazna, (politično) korektna in dobronamerna, čeprav je njen namen v odnosu do tarče nagovora bolj ali manj razpoznavno zgolj sovražen, diskreditacijski ali škodoželjen. V vsakem primeru sta izključno kontekst in vsebinsko sporočilo tista, ki v resnici razkrivata raven in namen avtorja. Izobraževalni sistem in programi, ki mladostnikom ne privzgojijo radovednosti in jih ne izobrazijo niti v zadostni bralni pismenosti, razumevanju širših kontekstov, bralni kondiciji ter zmožnosti kritične presoje pri presoji vsebin in resničnih pojavov, so v kali pogrnili na lastnem izpitu kakršnega koli možnega konstruktivnega načina socializacije, ki bi pri prihodnjih generacijah odraslih dvignila splošno raven razvoja empatije, kulture sobivanja, kreposti stanja duha, intelektualne zmožnosti in s tem povezane sposobnosti nesebične presoje za dobrobit družbe. Uspeh sovražnega leporečenja in lažne dobrohotnosti Najbolj načrtno sovražna pisemca sem tudi osebno v dolgoletnem dialogu s širšo javnostjo vedno prejemala zapisana v izrazito neoporečnem slogu z vidika preštevanja slabšalnih ali zmerljivih izrazov. Izrazito sovražna se zlahka izkaže navidezno vljudna retorika s polno suhoparnega leporečja, ki služi zgolj izogibanju pravni definiciji zlivanja mentalne gnojnice po plenu. Vsebina lahko izraža celo domnevno dobrohotno željo, da bi tarča sovražnosti prejela pomoč, ki je v resnici ne potrebuje in še manj prosi zanjo. Prek lažnega izražanja težnje po nudenju opore si psihološko nasilna oseba privošči sadistično pridigo, v kateri pripisuje svojemu