SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

331 To gibanje oziroma sentiment, ki ga izraža, pa ne obstaja le na margini. Branko Grims, takrat kandidat za mesto evropskega poslanca, je izjavil, da je » prva in osnovna stvar pravica do samoobrambe, ki je temeljna pravica in izhaja iz naravnega prava. To pomeni, da je nad vsemi pisanimi pravili, tudi nad pravom države Slovenije. « » Če boste volili mene, boste dobili borca, ki vas bo branil tako, kot vas ni še nikoli nihče, « je še dodal. Stranke na desnem političnem polu pa niso bile pripravljene obsoditi gibanja. Pogosto pa različni predsodki, ki jih ljudje že imajo, izvirajo iz njihove mladosti, iz družinskega ali šolskega okolja. Vemo, da imajo že v osnovni šoli otroci različne konflikte zaradi narodnosti, veroizpovedi, ta okolja so še vedno pogosto homofobna in seksistična. Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS) iz leta 2022 je ugotovila, da imajo slovenski osmošolci slabši odnos do enakosti spolov, kot so ga imeli leta 2016 in pa celo leta 2009. 21 odstotkov jih je menilo, da se ženske ne bi smele ukvarjati s politiko, od tega 32 odstotkov vseh dečkov in 9 odstotkov vseh deklet v raziskavi. Leta 2016 je bil ta odstotek 9, torej se je več kot podvojil. Sekundarna socializacija v šoli je izjemno pomembna in lahko soustvarja bolj tolerantno družbo, če je to njen načrtni cilj in svoje dejavnosti temu tudi prilagaja. Država ne more vplivati na to, kar otroci slišijo doma, lahko pa poskrbi, da šola nestrpnih stališč ne podpre oziroma jih poskuša ovreči. Če poskušamo Popperjevo logiko z državnopolitične ravni prenesti na raven ene šole, enega razreda, lahko sklenemo, da je izjemno pomembno, da ne dopustimo, da se v šolskem okolju razširijo netolerantna stališča. Če torej nekdo izrazi neko stališče, ki je nestrpno, učitelj tega ne sme sprejeti le kot osebno mnenje določenega učenca, temveč je njegova dolžnost, da pove, tako temu učencu kot drugim, zakaj je to stališče problematično, in jih pozove, naj nestrpnih stališč več ne delijo z drugimi. Prav tako bi morala obstajati ničelna toleranca in stroge sankcije do kakršnega koli nasilja, ki izhaja iz netolerance. Seveda je tudi nasilje zaradi kakšnega drugega razloga, kot so osebni spori, nedopustno, a tega nasilja ne povzročajo širši družbeni stereotipi in sovraštvo. Nasilje, ki izhaja iz netolerance, bi morali torej sankcionirati veliko strožje kot nasilje, ki izhaja iz osebnih sporov. Popperjev paradoks tolerance nas opozarja, da v danem okolju ne smemo dopustiti, da netoleranten, nestrpen diskurz postane normalna stvar in da se moramo proti temu aktivno boriti. To je še posebej pomembno pri mlajših generacijah, ki bodo v prihodnosti tiste, ki bodo odločale, v kakšnem svetu bomo živeli.