SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

330 Politični establišment Weimarske republike, socialni demokrati, krščanski demokrati in liberalci so se zavedali, da je nacizem lahko nevaren, a proti njemu niso ukrepali, saj bi to lahko bilo videno kot omejevanje svobode govora nekaterim političnim opcijam. Konec zgodbe je znan. Nezadovoljstvo nemškega prebivalstva ob ekonomski krizi, ki je v tridesetih letih 20. stoletja zajela ves svet, tudi Nemčijo, so nacisti izkoristili in prišli na oblast ter iz liberalne Weimarske republike ustanovili diktaturo, kjer svobode govora ni bilo. Nacistična Nemčija pa je nato izvedla največje zločine dvajsetega stoletja, vključno z genocidommilijonov ljudi. Popper torej zagovarja stališče, da bi morala biti nacistična stranka zaradi svojih netolerantnih stališč zatrta, še preden bi sploh lahko dobila široko podporo in prišla na oblast, tudi z omejevanjem njene svobode govora in njeno prepovedjo. Zakoni, ki sledijo temu principu, so po koncu druge svetovne vojne tudi zares nastopili, v Nemčiji in še veliko drugih državah je poveličevanje fašizma ter uporaba fašističnih simbolov kaznivo dejanje, v Sloveniji je bil tak zakon sprejet decembra 2024. Danes je v vseh liberalnih demokracijah govor omejen vsaj do neke mere, tako imenovane absolutne svobode govora ne uživa nihče na svetu. Govor je omejen zaradi kršenja avtorskih pravic, omejen je govor, ki je žaljiv in kvari dobro ime, govor, ki spodbuja k nasilju. Večina držav pozna tudi koncept sovražnega govora, ki je omejen in tudi kazensko preganjan. Sovražni govor je od države do države definiran različno, a generalno je to govor, ki spodbuja sovraštvo in nasilje do specifične skupine ljudi. Slovenska ustava sovražni govor prepoveduje v 63. členu: » Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. « So pa razlike tudi med liberalnimi demokracijami. V Združenih državah Amerike je svoboda govora izjemno pomembna vrednota, omenjena je tudi v prvem amandmaju k ameriški ustavi. Zato je dovoljenega več govora kot v Evropi, ki ima tipično strožje zakone za preprečevanje sovražnega govora. Meseca maja leta 2024, v času, ko se ta članek piše, je naslovnice medijev polnila skupina Slovenska obrambna straža (SOS). Odprli so profil na družbenem omrežju Instagram, na katerem so objavili video, kjer je nekaj zamaskiranih mladih moških, oblečenih v oblačila, ki so povezana z neonacistično subkulturo, hodilo po Ljubljani in domnevno nadlegovalo in fizično obračunavalo z migranti. Svoja dejanja opravičujejo s tem, da je Slovenija v nevarnosti zaradi migracij, saj so migranti nasilneži in posiljevalci. Kot dogodek, ki je pomenil kapljo čez rob, so navedli posilstvo v parku Tivoli (storilec naj bi bil migrant), o katerem je poročal portal Nova24, na koncu pa se je izkazalo, da se ta dogodek sploh ni zgodil. A to, ali se je neki dogodek zares zgodil, sploh ni ključno. Gibanje SOS temelji na sovraštvu do tujcev, ki jih vidi kot inherentno necivilizirane in nasilne. To je jasno iz njihove retorike, prelilo pa se je tudi v dejanja. Policija sicer meni, da » tako imenovane vaške straže, varde ali druge oblike samoorganiziranja, ko bi občani sami opravljali naloge državnih organov oziroma policije, predstavljajo varnostno tveganje, negativno vplivajo na občutek varnosti, četudi ne predstavljajo vedno kaznivega dejanja «, še vedno torej ugotavljajo, ali je mogoče SOS sploh zaradi česa uradno preganjati. Prijav domnevnih žrtev nasilja iz posnetka niso prejeli, tako da zaradi tega ne morejo začeti postopka. Očitno pa ocenjujejo, da retorika sama, torej spodbujanje k sovraštvu in tudi k nasilju v imenu samoobrambe, ni dovolj, da bi tako gibanje sankcionirali.