SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

326 oseb, avtorjev objav, izpostavljenih oseb, vključno z osebami, ki so všečkale te objave, prekrita. Objavam, v katerih so bili izpostavljeni dijaki in bi jih bilo mogoče prepoznati, smo se izognili. Objave so bile postavljene obojestransko in jih je bilo mogoče brati tudi na zunanji strani stavbe. Eden od ključnih ciljev razstave je bil opozoriti mlade, da splet ne pozna zasebnosti in da so vse objave na spletu javne, trajne in tudi neizbrisljive. Želeli smo jasno pokazati na dejstvo, da zapise na spletu lahko berejo vsi in jih objave lahko spremljajo in bremenijo na njihovi bodoči profesionalni poti. Razstava je bila na ogled teden dni, v treh fazah, kjer je vsaka trajala dva dneva: — razstavljene objave s profila na Instagramu in profila DIC Tinder, — postavitev plakatov organizacije Safe.si, ki razlagajo posamezne pojme in oblike spletnega nasilja ter ozaveščajo mlade o pasteh na spletu, — zamenjava plakatov s slogani, ki pozivajo in nasprotujejo vsem oblik nasilja. Sledilo je predavanje, pred katerim je bil dijakom poslan anketni vprašalnik v zvezi z morebitnimi lastnimi izkušnjami in stališči do spletnega nasilja. Celotno dogajanje je bilo video dokumentirano. Video dokument in rezultati ankete so bili javno objavljeni na elektronskem zaslonu, oglasni deski doma ter na socialnih omrežjih zavoda. Pedagoški delavci v domu so ta gradiva predstavili in v pogovorih predebatirali z mladimi na sestankih vzgojnih skupin. Odzivi dijakov in medijev Razstava je po odzivih in odmevih med dijaki in tudi med zaposlenimi presegla pričakovanja ter sprožila mešane odzive, ki so prestopili prag doma. Nekateri od članov skupine na Instagramu so se počutili izigrane in izdane ter so objavo doživeli kot zlorabo, čeprav je šlo za izjave, katerih avtorji so bili sami oziroma so jih sami javno delili na spletu. Nekateri dijaki (tako je bilo razloženo v mediju) so v svoj bran celo poklicali novinarsko hišo, ki je v dijaški dom poslala svojega novinarja. Tabloid je dva dneva po obisku v dijaškem domu (6. 3. 2020) izdal članek s senzacionalnim naslovom: Spolni napadi, droge in razvrat v dijaškem domu. Novinar je v prispevku sicer navedel tudi izjave ravnateljice ter vodje projekta, s pojasnilom celotnega konteksta in namenom akcije, vendar je kričeči in zavajajoči naslov, ki ga članek s svojim jedrnim besedilom z ničimer ni podkrepil, opravil svoje. Sledili so odzivi od zunaj ter tudi pritiski zaposlenih, s pomisleki in dvomi. Ali smo se problematike lotili preveč odkrito in radikalno, smo se vpraševali tudi sami. Gledano s časovne distance, na podlagi evalvacije in tudi odzivov ter ravnanj dijakov po tem, smo dobili potrditev, da smo ravnali prav. Potrdilo se nam je prepričanje, da je o tovrstnih zlorabah treba s strani tako zlorabljenih mladih kakor tudi s strani pedagogov ter starejših spregovoriti odprto in ne privoliti v izsiljevanje in molk. Ob tem smo prišli tudi do drugih ugotovitev in spoznanj.