SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

20 1.4 Dr. Jernej Širok Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije Posebnosti odzivanja na sovražni govor v visokem šolstvu V medijskih objavah ter v letnih poročilih in zaključenih primerih Zagovornika načela enakosti do zdaj nismo zaznavali odmevnih primerov sovražnega govora v visokem šolstvu. Enako velja za Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Vendar to ne potrjuje odsotnosti takšnih dejanj, ampak poraja vprašanje, kaj je pod površjem. Aktualne izkušnje na tujem nas napeljujejo k zahtevnemu razmisleku, da sovražni govor v študijskem okolju po eni strani povzroča težke posledice in ga je zato treba onemogočati, po drugi strani pa obvladovanje govora na zanj tako občutljivih zavodih, kot so visokošolski, pomeni tveganje nesprejemljivih posegov v svobodo izražanja. Poseganje v govor znotraj akademskega polja je namreč razpeto med pravico do svobode govora, ki je za hotenje znanja, iskanje resnice in korist družbi izjemno pomembna, ter med prepovedjo spodbujanja k nasilju oziroma varovanjem dostojanstva. Zato ni preprosto najti premočrtnih rešitev, ki bi visoko šolstvo ustrezno obvarovale pred sovražnim govorom in v njem hkrati ohranile ključne svoboščine. Sovražni govor ne pomeni zgolj neprimerne rabe jezika, ampak je oblika javnega izražanja, ki s spodbujanjem sovraštva, diskriminacije in nasilja predvsem na podlagi identitetnih značilnosti povzroča resne posledice in grožnjo tako za posameznike kot za družbo. Številne države sveta se ob podpori Združenih narodov zato obvezujejo, da ga bodo obravnavale kot obliko nadlegovanja in ga preprečevale. Zavedajo se, da je ravno izobraževanje tisti ključni družbeni podsistem, ki lahko s socializacijo preprečuje nastajanje sovražnega govora, in sicer ne tako, da ga preganja, temveč tako, da ga pravzaprav onemogoča. Sovražni govor namreč temelji na negativnih čustvih in mnenjih glede drugih in izobraževanje je tisto, ki lahko poglablja površinske poglede na svet, ki lahko demistificira in razbija zmotne predsodke, stereotipe in interpretacije ter oblikuje našo čustvenost, našo osebnost. Visoko šolstvo je glede na preostalo izobraževalno vertikalo svojstveno. V njem se zaradi prenosa in ustvarjanja znanja na najvišji ravni za namen soustvarjanja družbe drugače kot na nižjih ravneh izobraževanja vzdržujejo posebne vrednote in pravice, kot so akademska svoboda, institucionalna avtonomija in kritično mišljenje. Zaradi teh ima v akademskem polju svoboda govora poseben pomen. So pa v »idealno« kolegialni akademski skupnosti navzoči tudi hierarhična ureditev odnosov, neenakopravna razmerja, neenakomerna porazdelitev moči, organizacijska strpnost in kultura molka, ki lahko pomembno prispevajo k diskriminaciji oziroma kršitvi dostojanstva ter njuni normalizaciji. Teh dejavnikov ne obvladujejo niti novejši organizacijski in upravljavski modeli na visokošolskih zavodih, ki postopoma nadomeščajo kolegialno samoupravo. Kljub temu se v zadnjih letih pospešeno razvijajo specifične nacionalne in institucionalne politike na področju prepoznavanja in onemogočanja sovražnega govora.