SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

317 4.15 Socialna akademija Andreja Snoj Keršmanc in Matej Cepin Draga politična nasprotnika, vabljena na zmenek! Vsak dan sprejmemo okoli 35.000 odločitev (Sahakian in LaBuzetta, 2013). Od povsem osnovnih, kaj bomo jedli, kako se bomo oblekli in kako pozdravili mimoidočega, pa vse do tega, kako se bomo spoprijeli s 328,77 milijona terabajtov podatkov, ki jih na spletu vsakodnevno ustvari človeštvo. Občutek preobremenjenosti, utrujenosti, stresa, ki povzroča tesnobo in včasih vodi tudi v depresijo, preplavlja našo notranjost, nas zmede in zato odločitve sprejemamo vse težje. Kako v tej poplavi informacij priti še do jasnega in nedvoumnega presojanja, katere informacije so prave, katere ne, katere nas le zavajajo in s katerimi nekdo manipulira z nami? Izziv: družbena polarizacija V preobilju informacij se mnogokrat zatečemo k strategiji vztrajanja pri prepričanjih, ki smo jih bolj ali manj zavestno vzpostavili glede na nahrbtnik, ki ga nosimo s seboj skozi življenje. Ko se pred nas postavi oseba s popolnoma drugačnim mnenjem od našega, tako še naprej vztrajamo pri ustaljenih prepričanjih, čeprav se morda soočamo z jasnimi in nasprotujočimi si dokazi. Morda se nam zdi, da bi bilo priznati, da je naše dolgoletno prepričanje napačno, osebni neuspeh. To lahko vodi v občutke neustreznosti ali negotovosti, zato takih dokazov ne sprejmemo, da bi ohranili svoje samospoštovanje. Prednost dajemo svojim prvotnim sklepom in se upiramo spremembi mnenja, tudi če bi bilo to v našem interesu. Vse bolj iščemo potrditve isto mislečih, v krogu teh pa počasi zapiramo vrata vsem, ki se z nami ne strinjajo (Bail idr., 2018). Bolj ko potrjujemo drug drugega v tem na videz varnem in zaprtem mehurčku, bolj se oddaljujemo od vseh drugih, prav tako vase zaprtih mehurčkov (Eady idr., 2019). In na družbeni ravni tako raste pojav družbene polarizacije. Kaj spodbuja družbeno polarizacijo? Medtem ko demokracija temelji na skupnih vrednotah in načelih ter v idealnih primerih na družbenih vezeh, se polarizacija nanaša na politično razdrobljenost družbe, ki te gotovosti in vezi postavlja pod vprašaj. Na splošno velja (Shvalb, 2022), da polarizacija naših družb v antagonistične in vse bolj »sovražne« skupine razkraja družbeno kohezijo in varnost, kar je plodna podlaga za radikalizacijo.