SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

311 4.13 Radio Študent Vid Bešter, odgovorni urednik Praktične težave srečevanja z odgovornostjo Radio Študent ima v vsakem trenutku več kot 200 aktivnih sodelavk in sodelavcev, poleg tega pa tudi zelo široko skupnost nekdanjih sodelavcev, poslušalk in poslušalcev. Naša skupnost je zelo raznolika. Tudi generacijsko, čeprav drži, da so aktivne sodelavke in sodelavci večinoma študentje in študentke. Poleg tega prihajajo naše sodelavke in sodelavci iz zelo različnih ozadij in skupnosti – tudi iz takšnih, ki so pogosto žrtve sovražnega govora in nestrpnosti (na primer etnične manjšine, migrantska skupnost, skupnost LGBTQ+ in tako dalje). Radio Študent je zavestno in s ponosom medij, kjer te skupnosti ali njihovi pripadniki lahko svobodno izražajo svoja stališča in poglede ali pač samo najdejo prostor, ki takšno izražanje ceni. (Dodajam, da se pogosto preveč poudarja strah, ki naj bi ga pripadnice in pripadniki manjšinskih skupnosti čutili pred odkritim izražanjem v javnosti – naše izkušnje kažejo, da glavna prepreka pogosto ni osebni strah, ki bi ga bilo treba premagati, ampak dostopnost.) Uredništvo Radia Študent se srečuje z dvema izzivoma na področju nestrpnosti in sovražnega govora. Prvo in morda ključno področje je urejanje odnosov znotraj skupnosti oziroma razširjene skupnosti. Drugo in očitnejše področje pa je izražanje v javnosti prek radijskega programa in z objavami na spletni strani. Oboje je vprašanje samo preverjanja skupnosti, občasno pa tudi sankcioniranja. Odnosi znotraj skupnosti so morda zanimivejši primer. Struktura odločanja in vodenja Radia Študent je izrazito demokratična. Uredništvo radia izbirajo sodelavke in sodelavci med sabo. Tudi na drugih administrativnih ali vodstvenih položajih – na primer v projektni pisarni – so pogosto osebe, ki so se kalile v naših uredništvih. To pomeni, da radio vodimo vrstnice in vrstniki sodelavk in sodelavcev, ki smo tudi sami “mladi”. Večina uredništva je po navadi krepko pod “statističnim mejnikom” tridesetega leta. Na svoje položaje smo izvoljeni, ker nam sodelavke in sodelavci zaupajo, vendar navadno (z izjemo odgovornega urednika in direktorice) nimamo predhodnih izkušenj na vodstvenih položajih in le nekaj let izkušenj dela na radiu. Večinoma uredništvo tako nima niti posebnih izkušenj niti izobrazbe za razreševanje konfliktnih položajev ali za spoprijemanje z nasilnim vedenjem – kamor lahko uvrstimo tudi sovražni govor. Prva težava, s katero se zato občasno srečujemo, je prepoznavanje sovražnega govora (in splošneje nasilnega vedenja) v skupnosti. Ne glede na to, da si sodelavci Radia Študent delimo delovno okolje in pripravljamo radijski program, so odnosi v skupnosti (pogosto tudi med