SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

306 Koncepti emancipacijskih in transformativnih učnih načinov, ki so temelj progresivnega mladinskega dela, v ospredje postavljajo učenko_ca. Izbira teme in tega, kako poglobljeno ali široko ter s katero metodo jo predstaviti, je enako odvisna od učiteljice_a/trenerke_ja/ mentorice_ja kot od učenke_ca. Udeleženke_ci so sami odgovorni, kako aktivno bodo sodelovale_i pri lastni učni izkušnji. Mladinski delavci_ke so odgovorne_i za usmerjanje udeleženk_cev, kadar ti izrazijo potrebo. Njihova vloga je, da omogočajo učenje in da se same_i učijo. Njihova naloga je, da podpirajo učne procese in izbirajo ustrezne metode, hkrati pa morajo biti odprte_i za povratne informacije in udeleženkam_cem omogočati, da se izrečejo glede tega. Namen transformativnega učenja je preoblikovati posameznice_ke skozi proces učenja. Ne gre le za «preoblikovanje« znanja, temveč tudi za ‚preoblikovanje‘ prepričanj, vedenja in praks (Pedagoške smernice za emancipacijsko učenje (2019, 40–49). Pomemben element mladinskega dela je jasna hierarhija (oziroma odsotnost le-te). Ni skrite agende, ni „vodje“, noben_a ni „glavna_i“. Vse_i vključene_i v aktivnosti sodelujejo, prepoznavajo in prevzemajo naloge in z dogovarjanjem zelo jasno opredelijo, katere odgovornosti ima vsak_a od njih. Odsotnost hierarhične vloge mlade pod vplivom primarne socializacije, dolgoletne vključenosti v formalne izobraževalne procese in aktualnih družbenih razmerij lahko na začetku zmoti, vendar mladinsko delo takim vzorcem ponuja alternativo: občutek pripadnosti, možnost sodelovanja, vključevanja v nepoznane sredine, učenja, raziskovanja in preizpraševanja vseh vidikov dejavnosti – vključno z ideologijami. Sklep Sovražni govor na družbenih omrežjih je resna grožnja duševnemu zdravju mladih. Digitalna doba je prinesla nove izzive, ki zahtevajo inovativne načine obravnave in preprečevanja tovrstnega nasilja. Mladinsko delo ima ključno vlogo pri izobraževanju in opolnomočenju mladih, da prepoznajo sovražni govor in se spoprimejo z njim. Z ustrezno podporo in smernicami lahko mladinske_i delavke_ci pomembno prispevajo k oblikovanju bolj sočutne in vključujoče družbe. Viri, ki bogatijo razpravo: 1. Priročnik (De)radical: Pokaže na mladinsko delo kot možno rešitev pojava radikalizacije med mladimi v Evropi. drive.google.com/file/d/11WvoAjT5yuSTkJmYUmzuCXiQXpT7BdQG/view 2. Raziskava o sovražnem govoru na spletu med mladimi v Sloveniji: Urad za mladino, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Poročilo „Sovražni govor med mladimi na spletu“ (2020) raziskuje razširjenost sovražnega govora med slovenskimi mladimi na spletu, analizira njegove vzroke in posledice ter ponuja priporočila za izboljšanje stanja. 3. Poročilo o stanju človekovih pravic v Sloveniji: Mirovni inštitut: letna poročila, ki vključujejo tudi poglavja o sovražnem govoru, s poudarkom na vplivu na marginalizirane skupine, kot so skupnost LGBTQI+, migranti, Romi in drugi. 4. Evropska komisija: Youth Report (2015): Poročilo o mladih in uporabi digitalnih medijev, ki zajema tudi vprašanja, povezana s sovražnim govorom in njegovim vplivom na mlade. 5. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD): Poročilo „Risks that Matter“: Raziskuje socialne in ekonomske izzive, s katerimi se spoprijemajo mladi, vključno z izpostavljenostjo sovražnemu govoru in spletnemu nasilju. 6. Evropskamrežamladinskih informacijskih in svetovalnih storitev (ERYICA): Vodnik zamladinske delavce: „Digital Competence Framework for YouthWorkers“, ki ponuja smernice za delo z mladimi na področju digitalne pismenosti in varnosti, vključno z obravnavo sovražnega govora.