SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

305 Še nekaj ključnih elementov, ki delujejo: Mladinsko delo je širok pojem in zajema najrazličnejše dejavnosti socialne, kulturne, izobraževalne, okoljske in/ali politične narave, ki jih izvajajo mladi z mladimi in za mlade, bodisi v skupinah ali individualno. Izvajajo ga profesionalne_i mladinske_i delavke_ci in prostovoljke_ci, temelji pa na neformalnih in priložnostnih učnih procesih, osredotočenih na mladih, in njihovem prostovoljnem sodelovanju. Mladinsko delo je dejansko družbena praksa, ki sodeluje z mladimi in družbami, v katerih živijo, ter omogoča aktivno sodelovanje in vključevanje mladih v skupnosti pri sprejemanju odločitev (www.coe.int/en/web/youth/youth-work) . Priložnostno učenje poteka ne glede na to, ali gre za zavestno odločitev ali ne, uresničuje se z izvajanjem aktivnosti v vsakdanjih položajih in interakcijah. Poteka brez zunanje podpore, ni institucionalizirano in se lahko odvija med delom, v družini ali prostem času. Neformalno izobraževanje je načrtovani proces pridobivanja, razširjanja in poglabljanja znanja izven formalnih izobraževalnih programov in ni nujno, da vodi do formalno priznanih rezultatov. Izvajajo ga nevladne, neprofitne organizacije, lokalne skupnosti, posameznice_ki in tudi državne institucije. V mladinskem sektorju si mladinske organizacije pripisujejo vlogo glavnih izvajalk_cev neformalnega izobraževanja. Metode neformalnega izobraževanja so raznolike, usmerjene v skupinsko učenje, participatorno zastavljene in večinsko temeljijo na izkustvenem učenju. Učni proces je zastavljen fleksibilno in omogoča sprotno prilagajanje učnim potrebam udeleženk_cev. Ključna prednost neformalnega izobraževanja je pridobivanje novega znanja in veščin ter krepitev kompetenc posameznice_ka. V neformalno izobraževanje spada tudi izkustveno učenje, vrstniško učenje, priložnostno učenje. Odlična priložnost za neformalno izobraževanje je tudi prostovoljstvo. Prostovoljna odločitev za sodelovanje je ključna, saj mladim omogoča reflektiranje in zavedanje, kar jim krepi moč za prevzemanje odgovornosti za skupinsko dinamiko, odgovoren odnos do procesov in vsebinsko raziskovanje – bogatenje aktivnosti. Mladinsko delo temelji na prostovoljnem sodelovanju, kar pomeni, da se mlade_i same_i odločijo, da se pridružijo in vztrajajo (ali pa tudi ne). Pri vsaki udeležbi gre za zavestno odločitev. Pridejo le, če so dejavnosti zanimive in privlačne, mladim se mora zdeti smiselno, da se jim pridružijo. Na koncu morajo občutiti zadovoljstvo ali pa jih mora še kaj zanimati (da se vrnejo). Ključnega pomena je, da so aktivnosti v mladinskem delu plod izraženih potreb in zanimanj mladih. Ob tem se morajo počutiti varne, da lahko izrazijo svoja prepričanja, strahove, dileme. V ta namen je ob prihodu novih udeleženk_cev vsakič treba vzpostaviti ‚varni prostor‘. Varni prostor ni nujno povezan z določeno sobo ali lokacijo, temveč gre za občutek sprejemanja, vključenosti in medsebojnega spoštovanja, kjer je vsakomur omogočen tudi individualni prostor. Pomeni, da lahko vsakdo izrazi, kar želi (vendar ob upoštevanju skupno sprejetih dogovorov), hkrati pa je mogoče kar koli (in vse) postaviti pod vprašaj in konceptualno ovrednotiti, pogledati z drugega zornega kota. Vsako skupinsko aktivnost v mladinskem delu začenjamo z raziskovanjem potreb (pričakovanja, strahovi, meje) in po osnovnem spoznavanju udeleženk_cev nadaljujemo z oblikovanjem skupinskega dogovora, ki je živ, spreminjajoči se dokument. Kadar procesi ne stečejo ali niso konstruktivni, se vračamo k temeljnim veščinam, kot je asertivna komunikacija.