SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

304 5. Doksanje (Doxing, doxxing): Objava/razkritje osebnih podatkov posameznic_kov z namenom njihovega zastraševanja ali sramotenja. Zakaj so mladi ogroženi? — Ker jim digitalizacija in dostopnost omogočata, da so z uporabo pametnih telefonov in družbenih omrežij, kot so Instagram, TikTok in Snapchat, mladi bolj kot kadar koli prej izpostavljeni različnim oblikam komunikacije, vključno s sovražnim govorom, in to ves čas in kjer koli. — Ker ustvarjalce sovražnega govora na svetovnem spletu ščiti anonimnost, ki se spoji s pomanjkanjem odgovornosti. Anonimnost vodi v pogostejše in bolj intenzivne oblike sovražnega govora, kot so grožnje, žaljivke in poniževanje. Anonimnost tudi otežuje identifikacijo storilcev in ustrezno ukrepanje. — Ker je sovražni govor normaliziran! Mladi, ki so pogosto izpostavljeni sovražnim vsebinam, lahko postopoma razvijejo toleranco do takšnega jezika, kar vodi v njegovo normalizacijo. To zmanjšuje občutljivost do posledic sovražnega govora in povečuje verjetnost, da bodo tudi sami postali storilci. — Ker se specifične oblike sovražnega govora neprestano prilagajajo mladim in družbenim omrežjem. Novejše oblike sovražnega govora, kot je pošiljanje neželenih intimnih slik (nudes, njud), se pogosto uporabljajo za poniževanje in nadlegovanje. Takšne oblike zlorabe ne le kršijo osebno integriteto, temveč imajo lahko tudi trajne posledice za psihično zdravje žrtev. Kako to prepoznavamo na področju duševnega zdravja mladih? 1. Anksioznost in depresija: Nenehno poniževanje in nadlegovanje lahko povzročita občutke manjvrednosti, tesnobo in depresijo. Mladi, ki se znajdejo v takšnem okolju, pogosto razvijejo socialno anksioznost in se umaknejo iz socialnih interakcij. 2. Zmanjšana samopodoba: Nenehno izpostavljanje negativnim komentarjem lahko vodi do nizke samopodobe in negativne samopodobe. Mladi lahko začnejo dvomiti o svoji vrednosti in identiteti, kar vpliva na njihovo splošno duševno zdravje. 3. Samopoškodovanje in samomorilne misli: V skrajnih primerih lahko sovražni govor privede do samopoškodovanja in samomorilnih misli. Mladi, ki so tarča intenzivnega nadlegovanja, lahko razvijejo občutek brezizhodnosti in izoliranosti. 4. Posttravmatska stresna motnja (PTSM): Tisti, ki so bili izpostavljeni hudim oblikam sovražnega govora ali spletnemu nasilju, lahko razvijejo simptome PTSM, kar vključuje nočne more, anksioznost in »flashbacke«. Zakaj mislimo, da je mladinsko delo lahko del rešitve: Mladinsko delo lahko pomembno prispeva k blaženju posledic sovražnega govora in krepitvi duševnega zdravja mladih. Metodologije, ki temeljijo na vključevanju in izobraževanju, kot jih uporablja Zavod Bob, omogočajo mladim, da razvijejo kritično mišljenje in prepoznajo sovražni govor. Ustvarjanje varnih prostorov, kjer se mladi lahko odprto pogovarjajo o svojih izkušnjah, spodbuja občutek pripadnosti in podpore. Poleg tega vključevanje v skupnostne projekte in aktivnosti, kjer so sprejeta jasna pravila spoštljivega komuniciranja, mlade nauči, kako se učinkovito spoprijemati s konflikti in izražati svoje mnenje na konstruktiven način. ≥ Youtube: Mladinsko delo proti nasilni radikalizaciji?