SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

303 4.11 Zavod Bob Mladi – sovražni govor – mladinsko delo Kaj je mladim prinesla sodobnost? V zadnjih letih so digitalna omrežja in «dostopne« pametne naprave postali nepogrešljivi del vsakdanjega življenja mladih. Če za pozitivno štejemo neomejen dostop do informacij, možnost širjenja le-teh in (globalno) povezovanje z vrstniki, je negativna skrajnost svetovnega spleta, da je postal prostor za izražanje sovražnega govora. Raziskave povezujejo izpostavljenost takšnim vsebinam z resnimi posledicami za duševno zdravje mladih. Marginalizirane skupine mladih, kot so skupnost LGBTQI+, romsko prebivalstvo, mladi »socialisti«, anarhistično organizirane družbene entitete in druge skupnosti, se pogosto spoprijemajo s sovražnim govorom, ki cilja na njihovo identiteto, prepričanja ali način življenja. Navedene skupine mladih morajo v sodobnosti razvijati nove strategije, ozaveščevalne in druge akcije ter se vsakodnevno spoprijemati s povzročeno škodo. Poleg lastne zaščite ozaveščajo javnost o sovražnem govoru in njegovih škodljivih učinkih. Ponovimo, kaj je sovražni govor: … je vsak govor, ki napada ali ponižuje posameznike ali skupine na podlagi njihove rase, etnične pripadnosti, narodnosti, vere, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti. Med mladimi se pogosto pojavlja v obliki žaljivk, groženj, stereotipizacije in diskriminacije, zlasti na spletnih platformah. Najpogostejše pojavne oblike sovražnega govora mladih: 1. Verbalne žaljivke: Uporaba neprimernih, ponižujočih, žaljivih izrazov za označevanje posameznic_kov ali skupin mladih (in drugih). Pogosto so to rasistične, homofobne ali seksistične žaljivke. 2. Grožnje: Sovražni govor so tudi grožnje z nasiljem ali pozivi k sovraštvu proti posameznicam_kom in specifičnim skupinam ter tudi (samo)organiziranje ‚varnostnih skupin‘, namenjenih tako imenovanemu ‚varovanju tradicionalnih vrednot‘. 3. Širjenje stereotipov in dezinformacij: Predstavljanje lažnih ali zavajajočih informacij, ki krepijo negativne stereotipe o določenih osebah in/ali skupinah (LGBTQI+, Romi, migranti). 4. Objave in komentarji na družbenih omrežjih: Velik del sovražnega govora se pojavlja v obliki objav, komentarjev, slik in videoposnetkov, ki so deljeni na platformah, kot so Facebook, Instagram, X, TikTok in YouTube. Producirajo ga (anonimne_i) posameznice_ ki in tudi organizirane skupine z jasnim ciljem.