SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

299 4.9 Dijaška organizacija Slovenije Predsedstvo Sovražni govor med mladimi V sodobnem času, v katerem je digitalna prisotnost skoraj neločljiv del vsakdana mladih, se različne vrste medvrstniškega nasilja pojavljajo pogosteje kot kadar koli prej. Življenje mlade osebe brez nenehnega dotoka informacij in brez izpostavljenosti družbi ter tujim komentarjem se danes zdi povsem nedosegljivo. Prav zato bi lahko trdili, da vstopamo v obdobje, v katerem sovražni govor in medvrstniško nasilje nista omejena le na določen prostor, okolje ali dejavnost, temveč sta lahko prisotna kjer koli in kadar koli. Ljudje pogosto označujejo današnje mlajše generacije kot bolj šibke in občutljive, vendar se je treba zavedati, da imajo sovražne besede na mlado osebo, še posebej takrat, ko se jim ta ne more nikamor umakniti, precej večji vpliv kot na starejšo, vzpostavljeno in dokončno izoblikovano osebo. Mladi precej hitreje prihajajo do sklepa, da njihova situacija nima izhoda, kljub temu da lahko stisko povzroči le nekaj komentarjev, zaradi katerih se počutijo izločene. V katerem koli drugem življenjskem obdobju bi te komentarje prenesli mnogo lažje. Dejstvo je, da so mladi ranljiva skupina, saj se prav v najstniškem obdobju spoprijemajo z velikimi socialnimi, psihičnimi in fizičnimi spremembami, ob katerih morajo sprejemati odločitve o svoji prihodnosti in izbrati družbo, ki jih oblikuje kot odrasle osebe. V zadnjih nekaj letih v Dijaški organizaciji Slovenije opažamo in redno opozarjamo na porast duševnih stisk slovenske mladine. Seveda so razlogi za te zelo različni in nanje vpliva veliko dejavnikov, vendar splošno velja, da so medvrstniško nasilje, sovražni govor in slabo duševno zdravje mladih tesno povezani pojavi. To potrjuje tudi alarmantno stanje na srednjih šolah, ki ga jasno prikazuje anketa Dijaške organizacije Slovenije o duševnem zdravju, ki jo je od januarja izpolnilo več kot 4500 slovenskih dijakov. Rezultati kažejo, da je več kot 50 % dijakov že imelo duševne težave, kot so anksioznost, depresija in motnje hranjenja. Več kot 33 % dijakov je svoje počutje v šoli opisalo kot zelo slabo ali grozno, več kot 80 % pa jih je navedlo, da šola ne izvaja nobenih dejavnosti za izboljšanje njihovega počutja. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da vsaj v večini slovenskih srednjih šol duševno zdravje dijakov in preprečevanje sovražnega govora nista prednostna naloga, kar v naši organizaciji že dolgo izpostavljamo kot velik problem izobraževalnega sistema. Očitno je, da odločevalci ukrepajo premalo odločno in prepočasi, prav tako pa brez jasne strategije in nujno potrebnega medresorskega usklajevanja. Prav zaradi pomanjkanja izobraževanj, sistematičnega reševanja problemov in nudenja pomoči dijakom v stiski, ki so lahko tako žrtve nasilja kot tudi potencialni agresorji, se trenutno stanje še naprej poslabšuje.