SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

17 Raziskava Hong in Espelage (2012) je pokazala, da šole, ki izvajajo programe za zmanjšanje spletnega nadlegovanja, poročajo o 25-odstotnem zmanjšanju primerov sovražnega govora med mladimi. Poleg tega je ključno, da se vzpostavijo varni prostori v šolah, kjer lahko mladostniki poiščejo pomoč, in da se učitelji in svetovalci ustrezno usposobijo za prepoznavanje simptomov duševnih stisk. Podobno je raziskava Hellfeldt idr. (2019) poudarila pomembnost socialne podpore v preventivnih programih. Ugotovili so, da mladostniki, ki imajo močno socialno podporo v obliki podpore družine, prijateljev in učiteljev, kažejo boljšo odpornost proti spletnemu nasilju in redkeje razvijejo psihološke motnje, kot sta depresija in anksioznost. Programi, ki spodbujajo močne medosebne odnose, so zato bistvenega pomena za preprečevanje posledic sovražnega govora. Zelo pomembno je tudi razvijati socialno-čustvene kompetence pri otrocih in mladostnikih (CASEL, 2007; 2012), saj tako krepimo tudi psihološko odpornost, da kljub prisotnosti dejavnikov tveganja, kamor spadata tudi sovražni govor in spletno nasilje, le-ti ne vplivajo pomembno na otrokov razvoj in duševno zdravje (Durlak idr. 2011). Eden od primerov uspešnega preventivnega programa je Olweusov program proti nasilju, ki se uporablja v mnogih državah in je prilagojen za obravnavo spletnega nasilja. Ta program vključuje redne delavnice, kjer se mladostniki učijo prepoznavanja spletnega nasilja in odzivanja nanj ter spodbujanja pozitivnega vedenja. Raziskave kažejo, da je uvedba tega programa v šolah zmanjšala pojavnost spletnega nasilja za 30 % (Hong & Espelage, 2012). Šolski programi za krepitev duševnega zdravja, kot je program »Izzivi najstništva«, prav tako prispevajo k zmanjšanju tveganja škodljivih oblik vedenja, kot so digitalna zasvojenost, pitje alkohola in kajenje. Program vključuje različne aktivnosti, kot so delavnice o varni uporabi spleta, učne ure o tveganjih razvoja digitalne zasvojenosti in spodbujanje zdravega načina življenja. Program je pokazal pomembne rezultate pri zmanjševanju škodljivih oblik vedenja med mladimi, saj je prispeval k 25-odstotnemu zmanjšanju porabe alkohola in tobaka pri mladostnikih, ki so sodelovali v njem (Gámez-Guadix idr., 2015). Tudi v Sloveniji se izvajajo programi, ki so primeri dobre prakse in skozi evalvacijske študije kažejo pozitivne rezultate. Med zadnjima, ki sta prepoznana tudi na mednarodni ravni, sta program To sem jaz v izvajanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Tacol idr. 2019) ter program Lions Quest Veščine za mladostnike (Maalouf idr., 2019), katerega nosilec je UNODC. Sklep Medvrstniško nasilje in sovražni govor na spletu sta resen javnozdravstveni izziv, ki močno vpliva na duševno zdravje mladostnikov, saj prispevata k povečanju tveganja razvoja depresije, anksioznosti, osamljenosti in šolskega absentizma. Poleg tega povečujeta tveganje razvoja škodljivih oblik vedenja, kot so digitalna odvisnost, uporaba alkohola, drog in drugih substanc ter zmanjšana telesna aktivnost. Zato je ključnega pomena, da se na ravni javnega zdravja in izobraževalnih ustanov uvedejo celoviti preventivni programi, ki zajemajo tako psihološke kot socialne vidike spletnega nasilja. Šolski preventivni programi, ki vključujejo učitelje, starše in vrstnike, so se pokazali za učinkovite pri zmanjševanju negativnih posledic sovražnega govora ter spodbujanju socialne podpore kot zaščitnega dejavnika. Vključevanje mladostnikov v programe, ki spodbujajo empatijo, socialne veščine in zdrav način življenja, ter zagotavljanje varnega in podpornega okolja lahko pomembno prispevata k izboljšanju duševnega zdravja mladih ter preprečevanju digitalne odvisnosti in drugih oblik škodljivega vedenja.