SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

295 discriminating gaming culture project (Ahtiainen in Lehtinen, 2021), v okviru katerega so pripravili smernice, kako lahko mladinski delavci delujemo kot promotorji pozitivne igričarske kulture (angl. gaming culture ). Pomembno je, da se med igranjem iger odzovemo v primeru diskriminatornih izjav ali pri pojavu nadlegovanja. Intervencije so smiselne, ko nasilje izvajajo naši mladi, pa tudi, ko nasilje izvajajo neznanci. Na področju preventive lahko kot mladinski delavci omogočamo mladim tudi krepitev (digitalne) medijske pismenosti. Ko govorimo o medijski pismenosti, ne mislimo zgolj na učenje in razvijanje sposobnosti uporabe novih tehnologij, ampak tudi na razumevanje, kako deluje medijska kultura ter kako so medijske in z njimi povezane potrošniške navade povezane z našim načinom razmišljanja in vedenja (Rek, 2021). Medijska in informacijska pismenost je predpogoj za trajnostni razvoj odprte, pluralistične, vključujoče in participativne družbe znanja in državljanskih institucij, organizacij, skupnosti ter posameznikov, ki sestavljajo neko skupnost (IFLA, 2012). Za usposobljenost mladinskih delavcev je ključno, da ostanemo v stiku s tehnološkim razvojem in razumemo porajajoče se trende. Ko govorimo o sovražnem govoru in polarizaciji, ne smemo pozabiti na vpliv vzpona uporabe in sposobnosti umetne inteligence. Razvoj le-te omogoča tako izvajanje astroturfinga, ki daje lažni videz podpore ljudi nekemu izdelku, politični ideji ali verskemu gibanju, kot tudi političnega mikrotargetiranja, ki je bilo uporabljeno v primeru brexita. Poleg tega lahko z njeno pomočjo ustvarimo tako imenovane globoke ponaredke (angl. deep fakes). Ta orodja omogočajo vplivanje na mnenje ljudi in spodbujajo polarizacijo družbe, zato je pomembno, da jih proaktivno obravnavamo in tako ohranjamo demokracijo v času velikih sprememb v medijski krajini (Adam in Hocquard, 2023). Mlade je skozi mladinsko delo treba spodbujati, da imajo odprt odnos in gojijo iskreno radovednost do različnih družbenih skupin. Vzrok sovražnemu govoru pogosto temelji na nevednosti in lažnih informacijah. Z mlajšimi posamezniki lahko delamo na ozaveščanju, da to, kar izgovorimo ali zapišemo, lahko rani druge. S starejšimi pa se usmerimo v raziskovanje zgodovinskih primerov, ki prikazujejo, kako sovražni govor pripravi podlago za konflikte in hude kršitve človekovih pravic. Krepitev njihove radovednosti pomaga prepoznati in ceniti razlike ter spodbuja pogovor, razumevanje in empatijo do ljudi, ki so drugačni (UNICEF, b.d.). Pomemben prispevek k bolj strpni družbi lahko prinese tudi neformalno izobraževanje, ki ga že dlje časa ponujamo na Mladinskem svetu Slovenije. Aktivnosti Mladinskega sveta Slovenije na področju sovražnega govora Mladinski svet Slovenije prepoznava pomen boja proti sovražnemu govoru in aktivno sodeluje v projektih, ki obravnavajo problematiko sovražnega govora med mladimi skozi neformalno izobraževanje in preventivo proti njegovemu pojavljanju. Poskušamo slediti načelu, da je preventiva najboljši način za spopadanje s težavo, zato je bilo veliko energije usmerjene v izobraževanje mladih, mladinskih voditeljev in delavcev, študentov ter aktivistov. Takšna izobraževanja so bila izvedena v sklopu projektov Mladi glasniki človekovih pravic v novi digitalni dobi (2022 in 2023) ter Hub za izobraževalce o človekovih pravicah (2020) in treningov za človekove pravice, ki so potekali v letih 2017, 2018 in 2023. Izobraževanja so potekala v raznolikih skupinah z 10–20 udeleženci. Tako smo na različne načine širili vednost o pomenu človekovih pravic in opozarjali na nevarnosti, ki pretijo varni in odprti družbi. Teme, na katere so se izobraževanja osredotočila, so različne oblike diskriminacije, transfobija, politike strahu in zagotavljanje varnega prostora v mladinskem delu.