SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

294 4.8 Mladinski svet Slovenije Sabina Belc, vodja projektne pisarne Borut Cigale, strokovni sodelavec Mladinski sektor – glas proti sovražnemu govoru Sovražni govor seje seme sovraštva, iz katerega lahko vzklijejo hujše družbene napetosti, zato je nujno, da ga preprečujemo, kjer je to mogoče – tudi med mladimi. Vzgibi za zločine iz sovraštva, kamor vključujemo tudi sovražni govor, so različni. Povzročitelje lahko motivira želja po razburljivih doživetjih, občutek potrebe po branjenju svoje skupnosti, lastnih vrednot oziroma ciljev, vodi jih lahko potreba po maščevanju ali patološki občutek poklicanosti za boj proti neki družbeni skupini. Povzamemo lahko, da se za vsakim sovražnim govorom skriva sporočilo: »Tukaj ni prostora za vas.« A vsaka močna skupnost lahko na to odgovori z: »Ni res, tukaj ste dobrodošli!« (Burke, 2017) Ker so mladi posamezniki zelo pogosti povzročitelji in tarča sovražnega govora, predvsem v spletnih okoljih, moramo stremeti k temu, da so celovito vključeni v oblikovanje rešitev te težave. Le tako je mogoče doseči učinkovite rešitve. Odločevalci in avtoritete morajo investirati v promocijo raznolikosti in vključevanja ter se zoperstavljati sovražnemu govoru v vseh oblikah (UN Office of the Special Adviser on the Prevention of Genocide, 2024). Opolnomočenje mladih z znanjem, orodji in priložnostmi za udeležbo in sodelovanje pa prispeva k zoperstavitvi nevarnosti, ki jo pomeni sovražni govor. Kaj lahko naredimo kot mladinski delavci? Kot mladinski delavci ali voditelji lahko sovražni govor obravnavamo tako kurativno kot preventivno. Pri tem je pomembno, da smo prisotni v prostorih, kjer so mladi. Glede digitalnih prostorov so taki prostori tako spletni forumi, družbena omrežja kot igričarske (gamerske) in podobne skupnosti. V teh okoljih lahko delujemo kot spletni »ulični« mladinski delavci ali voditelji. S svojo prisotnostjo na forumih in skupinah na družbenih omrežjih se spoprijemamo z izzivi, povezanimi s spletnim nadlegovanjem, ali delujemo preventivno na področju polarizacije in z njo povezane radikalizacije (Belc, 2022). Nekatere raziskave kot najbolj obetavno obliko zoperstavljanja ekstremistični retoriki, na katero lahko naletimo, navajajo intervencijo z alternativnimi naracijami, ki izpodbijajo njihovo sporočilo (Alava idr., 2017; Van Eerten idr., 2017). Veliko možnosti ponuja prisotnost v skupnostih, kjer je pogosta pojavnost nadlegovanja, kot so gamerske skupnosti. Cary idr. (2020) so v raziskavi odkrili, da je že več kot polovica gamerjev doživela nadlegovanje zaradi rase, etnične pripadnosti, vere, spola ali spolne usmerjenosti, kar dve tretjini gamerjev pa sta bili izpostavljeni resnemu nadlegovanju – grožnjam, zalezovanju ali celo dolgotrajnem nadlegovanju. V organizaciji Verke so izvedli projekt The Non-toxic – non-