SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

15 O dveh psihosomatskih simptomih ali več (glavobol, bolečina v želodcu, bolečine v križu, razdražljivost, nervoza, nespečnost, omotica/vrtoglavica) vsaj enkrat tedensko poroča skoraj 36 % mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let. Na splošno je duševno zdravje slabše pri dekletih v vseh starostnih skupinah, razlika pa se s starostjo povečuje. Najpogostejši psihosomatski simptomi , ki se pojavljajo več kot enkrat tedensko, so nervoza (31,3 %), nespečnost (28,4 %) in razdražljivost (25,8 %). Mladostniki v starosti 13, 15 in 17 let so na lestvici zaznanega stresa v povprečju dosegli 7,1 točke od možnih 16 točk, opazne so pomembne razlike med letoma 2018 in 2022, in sicer so mladostniki v letu 2022 poročali o višji ravni zaznanega stresa. Kažejo pa se tudi znaki slabšega duševnega zdravja pri večjem številu mladostnikov. Več kot 22 % mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let je na lestvici SZO-5 doseglo rezultat povišane verjetnosti depresije , ki s starostjo narašča, bolj izrazito prisoten je pri dekletih. V primerjavi z letom 2018 je odstotek mladostnikov leta 2022 pomembno višji (22 % v primerjavi s 13,4 %), in sicer pri vseh starostnih skupinah pri obeh spolih. Mladostniki v starosti 11, 13, 15 in 17 let so na lestvici anksioznosti v povprečju dosegli 6,7 točke od možnih 21 točk, 6,7 % mladostnikov pa je na lestvici doseglo 17 točk ali več, kar ustreza skupini težja anksioznost, pri dekletih pomembno več (10,5 %) kot pri fantih (2,8 %). O občutkih žalosti ali obupanosti , ki so bili prisotni vsaj dva tedna v zadnjem letu in so vplivali na vsakodnevne dejavnosti, je poročalo 32,9 % mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let, in sicer se delež povečuje s starostjo ter je veliko večji pri dekletih (43,2 % v primerjavi s 23,0 % pri fantih). Kar 16,6 % mladostnikov je v zadnjem letu resno razmišljalo o tem, da bi poskušali narediti samomor . Mladostniki, stari 13, 15 in 17 let, približno enako pogosto razmišljajo o tem, da bi naredili samomor, v najmanjši meri pa 11-letniki. Samomorilne misli so bile pogostejše pri dekletih (21,9 %) kot pri fantih (11,6 %). O občutkih osamljenosti v zadnjem letu, ki so jih mladostniki doživljali večino časa ali vedno, je poročalo 16,3 % mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let. Preventivni ukrepi, kot so izobraževanje o varni rabi spleta, razvoj odpornosti proti stresu in spodbujanje digitalnega »detoksa«, lahko bistveno zmanjšajo tveganje razvoja digitalne odvisnosti in drugih oblik tvegane rabe pri mladostnikih. Poleg tega je pomembno, da se tudi starši ozaveščajo o tveganjih, ki jih prinaša spletno nasilje, in spodbujajo k pogovoru z otroki o varni rabi spleta. Na predlog Slovenije je Komisija za prepovedane droge Združenih narodov na Dunaju (CND – Commission on Narcotic Drugs) leta 2022 na 65. seji sprejela Resolucijo 65/4 »Spodbujanje celovite in na znanstvenih dokazih temelječe zgodnje preventive« (angl. Promoting Comprehensive and Scientific Evidence-based Early Prevention ). Ključno področje za prihodnost je tako okrepitev preventive kot sistemskega področja, ki bo namenjena splošnemu prebivalstvu, temeljila na dejstvih in raziskavah z močno teoretično podlago ter obravnavala ne samo dejavnike tveganja, ampak tudi oblikovanje in razvoj ustreznih varovalnih dejavnikov, od družine do šolske in razredne klime, socialno-čustvenih veščin in drugih. Resolucija tako dokazuje zavezo držav, da na področju preventive okrepijo aktivnosti, vire in znanje. Za izboljšanje zdravja mladih v digitalni dobi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO, Boniel-Nissim idr., 2024) predlaga več ključnih ukrepov. Države bi morale vlagati v izobraževanje o digitalni