SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

275 Slika 2: Primer grafita s pozitivnim sporočilom Potek Akcijo smo začeli z uvodnim srečanjem za prostovoljce, kjer so mladi, ki so bili vključeni v projekt Društva Parada ponosa, predstavili, kaj DekontRaminacija je, in idejo, kako jo prenesti v naše lokalno okolje. Mladi niso bili le predlagatelji ideje, ampak so poleg izvedbe terenske akcije zasnovali grafično podobo in fasilitirali delavnice. Na prvem srečanju smo na zemljevidu označili lokacije, kjer je veliko grafitov, in se razdelili v ekipe. Sledila je terenska akcija, kjer smo grafite fotografirali in označevali njihovo lokacijo na zemljevidu. Mladi so predlagali, da akcijo prenesemo na socialna omrežja in za pomoč pri iskanju grafitov s sovražno vsebino prosimo svoje sledilce. Skupno smo popisali 55 grafitov s sovražno vsebino. Čeprav SSKJ definira grafit kot »napis ali risbo na zidu ali drugi javni površini, narejen na skrivaj, navadno s pršilom«, v grafitarski subkulturi ločujejo med grafitiranjem in pisanjem sporočil. Za namene akcije smo popisali vse, tako stenske poslikave kot sporočila, napisana s flomastrom. Sledilo je mapiranje in priprava seznama, ki smo ga predali predstavnikomMestne občine Maribor. Čeprav smo z akcijo želeli predvsem doseči, da se grafiti popišejo in nato tudi odstranijo, je bila akcija zanimiva tudi z vidika učnega procesa. Z mladimi smo odprli prostor za pogovor o pomenu grafitov in grafitiranju kot umetnosti. Z analizo zbranih podatkov smo na primer ugotovili, da je večina grafitov sovražno nastrojena proti družbenim manjšinam, predvsem proti migrantom, Romom in LGBTQIA+ osebam. Največkrat se reproducirajo stereotipne predstave in predsodki, nekateri pa pozivanju tudi k nasilnemu ravnanju proti družbenimmanjšinam. Pogosto so uporabljeni znaki, ki poveličujejo nacistična in fašistična dejanja. Vsi grafiti pa niso bili sovražno nastrojeni proti družbenim manjšinam. Našli smo kar nekaj grafitov, ki so pozivali k ustvarjanju vključujoče družbe in odražali kritiko obstoječe izključujoče družbe.