SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

268 — Biti zgled pristnosti in skupnega učenja : od odraslih se pogosto pričakuje, da poznajo vse odgovore in so nezmotljivi. V AoH pa smo zgled ranljivosti, s tem da priznamo, kadar nečesa ne vemo, in smo iskreno odprti za skupno učenje z mladimi. Prav to nam omogoči, da z mladimi zgradimo bolj pristne in vzajemne odnose. — Sprememba narativa o tem, kdo so mladi: narativ je ime za pripoved, ki osmišlja kako skupino ali kulturo oziroma jo stigmatizira. Narativi so pripovedi, ki usmerjajo dojemanje sveta in delovanje skupnosti. AoH odrasle spodbudi, da na mlade ne gledamo kot na apatične in pasivne posameznike brez interesa, ki so le prejemniki znanja, temveč kot na aktivne ustvarjalce lastnega učenja in razvoja. To pomeni, da se odrasli pomaknemo v ozadje in mladim dovolimo, da prevzamejo pobudo, sprejemajo odločitve, ter jim stojimo ob strani, tudi ko naredijo napako. Težav ne rešujemo instinktivno namesto njih, ampak jih podpremo pri iskanju lastnih rešitev. Preden se dotaknemo, kaj tovrstna sprememba pomeni za vlogo mladih, se ustavimo in dotaknimo vmesnega prostora med odraslimi in mladimi. Ko odrasli začnemo spreminjati svoj način vodenja z vzpostavljanjem drugačnega okolja za mlade, bomo praviloma najprej naleteli na odpor, nezaupanje, tišino in zmedo na strani mladih. Kljub našim prizadevanjem, pripravam, željam po spremembi smo razočarani in kaj kmalu odnehamo ter si rečemo, da to ne deluje, in se vrnemo na stare tire. Največkrat pa tako mi kot tudi dijaki potrebujemo čas, majhne spremembe in vzpostavitev zaupanja v novo . »Ko smo začeli vodenje skupin projekta StandByMe 2.0 na šolah in med pogovori z mladimi o nasilju, ki je velikokrat tabu tema, je bilo prvih nekaj srečanj precej neobičajnih, tako zame kot za dijake. Zanje je bil tovrstni način dela nov, saj so, kot so mi sami povedali, zelo redko vprašani, kaj mislijo, kaj jih zanima, o čem se želijo pogovarjati, kaj želijo raziskovati. Včasih, sploh v prvih mesecih, je bila prisotna tišina, občutek nelagodja, zmedenosti in hihitanja. Jaz pa sem se na teh prvih srečanjih učila predvsem zaupanja v to, da dijaki potrebujejo čas, majhne korake in izkušnjo, da se učenje lahko dogaja tudi drugače, na bolj sodelovalen in izkustven način.« — Petra Založnik, vodja mladinskih skupin projekta Tako kot na odrasle Art of Hosting vpliva tudi na mlade z vidika ustaljenih vlog, predpostavk in miselnosti, ki jih imajo o tem, kaj je učenje, avtoriteta, sodelovanje z odraslimi, kaj so sposobni narediti in ustvariti ter kakšne odnose imajo lahko drug z drugimi. Mladi so postavljeni v položaj, da prispevajo svoje poglede, ustvarjalnost in energijo. Spodbujeni so k sodelovanju, delitvi svojih misli, postavljanju vprašanj in sporočanju idej. Njihova aktivna vključenost je ključna za uspeh procesa. AoH spodbuja mlade, da prevzamejo odgovornost za svoje doprinose, vedenje in učenje. To krepi občutek odgovornosti in jim omogoča, da postanejo proaktivni člani skupine in širše skupnosti. Z načinom vodenja in zgledommladim omočimo, da izkusijo pomembnost vzajemne podpore in skrbi. Mladi so spodbujeni k poslušanju vrstnikov, konstruktivnemu povratnemu odzivu in sodelovanju pri skupnih ciljih. Poleg tega imajo priložnost, da prevzamejo pobudo in vlogo vodje, bodisi z vodenjem razprav, aktivnosti ali organizacijo pobud. Te izkušnje jim pomagajo graditi samozavest in voditeljske veščine. Pomembna komponenta načina AoH pa je tudi refleksija. Ta mladim omogoča, da predelajo svoje izkušnje, se iz njih učijo in določijo namere za prihodnje delovanje.