SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

266 — omogočanje in spodbujanje vznikanja rezultatov (angl. “ emergence ”): razumevanje, da rezultati ne morejo biti vedno določeni vnaprej, in dopuščanje, da se rešitve pojavijo na podlagi skupnega prispevka skupine (Wheatley, 2006); — ohranjanje prostora za dialog : ljudje, ki vodijo oziroma gostijo proces skupine, usmerjajo proces, ne da bi narekovali izid, s čimer udeležencem omogočijo, da prevzamejo odgovornost; — rezultati pogovora so zbrani oziroma “požeti” (angl. “ harvest ”): zbiranje lahko vključuje zapisovanje, grafični zapis, fotografiranje in videoposnetek, uporabo umetnosti (poezija, ples, glasba itd). Namen “žetve” pogovorov je ujeti pomembne podrobnosti, ključna sporočila in globlje uvide skupine. Rezultati pogovora prispevajo k refleksiji, osmišljanju, prepoznavanju vzorcev, razmisleku in dogovoru o korakih naprej. Način Art of Hosting se je v zadnjih 20 letih uveljavil po vsem svetu in tudi v Sloveniji. Kot zanimivo dejstvo naj povemo, da je ena izmed glavnih korenin tega načina vzniknila prav v Sloveniji leta 2003. Takrat so se na gradu Borl pri Ptuju na povabilo slovenskega violinista Mihe Pogačnika za nekaj dni sestali posamezniki, ki so delovali kot vodje, managerji, konzultanti, facilitatorji, podporniki skupnosti in inovatorji, z namenom skupaj razmišljati o tem, kakšni načini delovanja, sodelovanja in vodenja so potrebni v hitro spreminjajočem se svetu. Način AoH se je od leta 2003 uveljavil na različnih področjih družbe: v poslovnem svetu, organizacijah, javni upravi, kulturi ter na področju osebnega in poklicnega razvoja, pa tudi v okviru različnih pobud. Ker so mladi pomemben del družbe, je AoH našel svoje mesto tudi na področju dela z mladimi: tako v formalnem kot neformalnem izobraževanju, mladinskem delu, gradnji lokalnih skupnosti ter pri spodbujanju aktivnega državljanstva in participacije mladih. Izvajanje in vključevanje načina Art of Hosting v delo z mladimi prinaša številne prednosti, ki nadgrajujejo tradicionalne metode. AoH zagotavlja okvir, v katerem lahko sodelovanje, povezanost, skrb drug za drugega, zavzetost in proaktivnost vzniknejo brez prisile, kar mlade spodbudi na poti individualnega in skupnega učenja, raziskovanja, refleksije in delovanja. Dodana vrednost, ki jo prinaša AoH pri delu z mladimi, zajema v nadaljevanju našteta področja. — Opolnomočenje skozi participacijo : AoH spreminja tradicionalni način dela z mladimi od “zgoraj navzdol” in mlade postavi v središče. Ta način daje jasen okvir delovanja, hkrati pa so pravila oziroma dogovori sodelovanja določeni skupaj z mladimi. Tomladimomogoči, da izrazijo svoje ideje, prevzemajo pobude in aktivno sodelujejo pri oblikovanju rezultatov, kar krepi njihovo samozavest za delovanje. — Podpiranje sodelovanja: AoH ustvarja prostor, v katerem so vsi cenjeni, saj metode in orodja zagotavljajo možnost izbire različnih vlog, prispevkov in delovanja mladih. To spodbuja občutek pripadnosti in omogoča sodelovalno reševanje težav, kar mladim omogoča skupno delo za dosego skupnih ciljev. — Spodbujanje proaktivnosti : participativna narava tega načina omogočamladim, da ukrepajo na podlagi lastnih idej, pobud ter zamisli, namesto da bi čakali na navodila. Zaradi sodelovanja v odprtemdialogu somladi zavzeti, da prevzamejo odgovornost in premaknejo ideje, pobude in zamisli naprej (včasih je za to nujna in potrebna tudi podpora odraslih). — Krepitev zavzetosti : ko se mladi počutijo videne, slišane in cenjene, se njihova zavezanost skupini in njenim ciljem poglobi. AoH krepi občutek (so)lastništva in odgovornosti, kar mlade spodbuja k dolgoročnejšemu delovanju. — Razvijanje ključnih kompetenc : AoH mladim omogoča priložnost, da na izkustveni način razvijajo in krepijo kompetence, kot so komunikacija, kritično razmišljanje,