SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

14 ki jih povzročata sovražni govor in nadlegovanje. Po podatkih Kuss in Griffiths (2017) je kar 28 % mladostnikov, ki so bili izpostavljeni sovražnim vsebinam, razvilo simptome digitalne odvisnosti. Digitalna odvisnost pa ni samo težava sama po sebi, ampak povečuje tudi tveganje nadaljnjih težav z duševnim zdravjem, kot so depresija in anksioznost. Eden od pomembnih kazalnikov duševnih stisk pri mladih je tudi šolski absentizem, ki pogosto spremlja izpostavljenost spletnemu nasilju. Raziskava Schnepf idr. (2023) je pokazala, da so mladostniki, ki doživljajo sovražni govor ali spletno nadlegovanje, pogosteje odsotni v šoli in manj sodelujejo pri šolskih obveznostih. Absentizem se pogosto povečuje zaradi psihičnih posledic, kot so strah, tesnoba in nizka samopodoba, ki preprečujejo mladostnikom normalno sodelovanje v šolskem procesu. Ta trend absentizma lahko vodi v slabše učne rezultate in povečanje tveganja zgodnjega opuščanja šolanja. Dolgoročne posledice vključujejo tudi manjše možnosti za zaposlitev in socialno izključenost, kar dodatno prispeva k slabšemu duševnemu zdravju v odrasli dobi (Schnepf idr., 2023). Javnozdravstveno delovanje in preventivne strategije Izpostavljenost mladostnikov sovražnemu govoru in spletnemu nasilju je resna javnozdravstvena težava, ki zahteva celovite rešitve na ravni preventive in zgodnjega posredovanja. Javne zdravstvene službe in šole morajo sodelovati pri uvajanju programov, ki se osredotočajo na krepitev duševnega zdravja mladih, preprečevanje digitalne odvisnosti in promocijo zdravih oblik vedenja. Ključno je, da se zagotovi celovit sistem zgodnjega prepoznavanja in obravnave mladostnikov, ki so žrtve spletnega nasilja. Na podlagi rezultatov prečne študije Z zdravjem povezana škodljiva vedenja v šolskem obdobju (HBSC; Jeriček Klanšček idr., 2019) se kaže, da slovenski mladostniki od 11. do 17. leta starosti poročajo o vedenju in posledicah, ki imajo lahko pomemben vpliv na njihovo duševno in telesno zdravje ter razvoj v prihodnje. V nadaljevanju na kratko povzemamo nekaj podatkov raziskave (Jeriček Klanšček idr., 2019): Glede uporabe spletnih socialnih medijev 8,9 % mladostnikov poroča o prisotnosti težav ali znakov problematične uporabe, pri čemer je največji delež pri 13-letnikih (11,0 %), po spolu je odstotek problematične uporabe spletnih družbenih omrežij višji med dekleti (10,6 %) kot fanti (7,1 %). Od leta 2018 se je ta delež pomembno zvišal, in sicer pri vseh starostnih skupinah. Pri tem več kot četrtina mladostnikov (26,8 %) poroča, da so bili vsaj enkrat v zadnjih nekaj mesecih žrtev trpinčenja na šoli , približno 17 % jih poroča o trpinčenju prek spletnih medijev, kar je pomembno več v primerjavi z letom 2018. Približno 10 % vprašanih je v preteklih mesecih vsaj dvakrat mesečno sodelovalo pri trpinčenju drugih, kar je bolj izrazito pri fantih kot dekletih. Približno četrtina (23,5 %) mladostnikov je poročala, da igrajo video, računalniške, spletne igre vsak dan ali skoraj vsak dan, pri čemer jih 57 % od teh temu namenja 2–3 ure na dan ali več, najbolj izstopajo 13-letniki in fantje v primerjavi z dekleti pri vseh starostih. 9 % jih poroča o prisotnosti znakov zasvojenosti (ne zmorejo prenehati igrati, imajo negativne posledice, zanemarjajo druge aktivnosti, prikrivajo igranje, imajo konflikte itd.). Delež mladostnikov, ki igrajo igre vsak dan ali skoraj vsak dan 2–3 ure dnevno ali več in imajo znake zasvojenosti z igrami, se je od leta 2018 pomembno povečal (pri dnevnem igranju spletnih iger z 19 % v letu 2018 na 23,5 % v letu 2022, delež mladostnikov, ki temu namenja 2–3 ure ali več ur na dan, pa s 46 % v letu 2018 na 57 % v letu 2022).