SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

260 omogočijo trenutki miru za refleksijo in notranje razmisleke. Najpreprostejša oblika tega vzorca se vzpostavi, ko varuh razglasi premor, lahko pa se na pobudo katerega koli udeleženca vzame tudi več časa. Tišina je v večini sodobnih skupinskih kontekstov pogosto zaznana kot nenavadna, neprijetna ali se interpretira kot pomanjkanje interesa ali prisotnost napetosti. Vendar tišina omogoča udeležencem, da se povežejo s svojimi mislimi in čustvi, preden jih delijo z drugimi ali se posvetijo naslednjemu skupinskemu procesu. Ta vzorec ne zahteva nujno, da pozornost usmerimo izključno vase – če udeležence spodbudimo, da ostanejo v stiku drug z drugim, odsotnost besednega toka sporazumevanja omogoči vpogled v globlje sloje nebesedne komunikacije. Še močnejšo komunikacijsko funkcijo prevzamejo recimo naš vzorec dihanja, pogled in očesni stik ter, ne nazadnje, tudi geste, gibanje in naša postavitev v prostoru. Za izražanje lahko uporabimo tudi nebesedno komunikacijo, nestrukturiran material (slike, kartice, gibe, barve, glasbo ipd.), kar omogoča globlje komuniciranje. Uporaba tišine je še posebej primerna, ko se v skupini pojavijo globoka vprašanja, težke teme ali ko potrebuje trenutek, da se poveže z notranjim mirom in skupno energijo​. Skupinski procesi Procese, ki se lahko odvijajo v krogu, lahko v grobem razvrstimo kot 1) raziskovanje vprašanj , 2) sprejemanje odločitev ali 3) usklajevanje delovanja . Prepoznavanje tega, kateri proces se trenutno odvija, kako ga najbolje podpreti oziroma kateri proces je treba začeti ali dodatno spodbuditi za doseganje namena kroga, je ena izmed glavnih odgovornosti gostitelja. Seveda se lahko pri tem s pomočjo vprašanj, naslovljenih na središče kroga, ves čas opira na skupinskomodrost. 1. Raziskovanje vprašanj: Povabilo, da beseda v krogu teče, najpogosteje izrazimo v obliki vprašanja. Vprašanja so izjemno močno in praktično najstarejše kognitivno orodje. Kot gostitelji imamo privilegij in odgovornost, da odkrijemo, razvijemo in postavimo vprašanje, ki je pomembno in dostopno za vse. Lahko je to času primerno vprašanje, npr. za uvodni krog, ki ima namen, da smo res prisotni in se povežemo s srečanjem. Lahko gre za zaključni krog, kjer reflektiramo in se povežemo s tem, kar nas čaka po srečanju. Lahko raziskujemo določeno temo, odkrivamo stališča, delimo izkušnje, spoznavamo, kaj se nam dogaja, ali zbiramo podatke za odločitev. Vprašanje naj prinaša novost za vse in naj bo osvobojeno predpostavk (npr. Arthur idr., 2014; Oblak idr., 2018; Založnik idr., 2017). Obseg vprašanja prilagodimo času, ki nam je na voljo. Glede vrednosti vprašanj v primerjavi z odgovori lahko z udeleženci ob priložnosti delimo posrečeno krajšo zgodbo v obliki stripa (Kiriakakis, 2013) oziroma si sami kot gostitelji pogledamo nekaj priporočil o tem, kako ustvarjati vprašanja z močjo (Vogt idr., 2003). 2. Sprejemanje odločitev: Sprejemanje (dobrih) odločitev v skupini, predvsem če temelji na soglasju, je brez ustreznih podpornih struktur, praks in pravil zloglasno neučinkovito in zahtevno. Na srečo podporna struktura, ki se vzpostavi s pomočjo uporabe metode kroga, omogoča, da se ta proces lahko odvija veliko bolj gladko. Ko gostitelj začuti, da se odvija proces, ki od skupine zahteva, da sprejme odločitev kot celota, mora skupino podpreti najprej pri divergentnem raziskovanju možnih alternativ, nato pa pri konvergentnem oženju (bodisi z umikanjem ali združevanjem predlogov s strani predlagatelja) do manjšega nabora možnosti. 3. Usklajevanje delovanja: Za uresničevanje namena in ciljev kroga je pogosto potrebno (so)delovanje članov tudi zunaj srečanj. K temu lahko bistveno prispeva zapisnikar oziroma vzpostavljanje nove vloge, ki prevzame odgovornost za zapisovanje odločitev ali namer