SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

259 mnenj, spodbujanje kreativnih idej in ogrevanje pogovora, predvsem v skupinah in okoliščinah, kjer ljudje še niso navajeni na bolj zavestne ali metaskupinske strukture in procese. Ta vzorec lahko postane preveč kaotičen, predvsem če udeleženci še niso ponotranjili praks in načel. Kot gostitelji (in varuhi) v tem vzorcu pazimo, da nihče ne zavzame preveč prostora in časa v pogovoru. Lahko uporabimo tudi govorni predmet. 2. Zaporedni pogovor: Pri tej obliki pogovor teče zaporedno – udeleženci si podajajo besedo po vrsti, kot sedijo v krogu. To je oblika, ki jo najpogosteje uporabimo za uvodni in zaključni krog ali ko želimo pogovor upočasniti, slišati vse glasove in zagotoviti pogovor brez prekinjanja ali vmesnega odzivanja. Najpogosteje uporabimo govorni predmet tako, da si ga med seboj podajamo. Kdor ga drži, je povabljen, da prispeva, preostali pa so povabljeni k poslušanju. Predmet je lahko kar koli, kar ima globlji pomen (izdelek, kamen, roža, školjka, sveča, predmet, ki je blizumladim, ipd.). En govorni predmet ali več postavimo v sredino kroga, od koder ga/jih vzamemo, ko povabimo pogovor v krogu. Vnaprej povemo, v kakšnem vrstnem redu ga bomo uporabljali: lahko si ga podajamo v krogu v določenem vrstnem redu, lahko ga vzame tisti, ki želi nekaj povedati, in ga potem spet vrne v krog, lahko se pokličemo in si ga vržemo. Kadar imamo v krogu gibalno ali senzorno ovirane osebe, smo pozorni na podporo pri podajanju. Z uporabo govornega predmeta omogočimo, da je slišan tisti, ki govori, in hkrati podpiramo kakovost poslušanja. Prispeva k bolj umirjenemu ritmu pogovora in omogoči jasnost glede tega, kdaj je kdo na vrsti. V primeru, da ta vzorec vpeljujemo iz prosto tekočega pogovora, lahko kot gostitelji to preprosto storimo tako, da poberemo govorni predmet in ga podamo osebi, ki trenutno govori. Člane kroga lahko spodbudimo, da si vzamejo nekaj trenutkov, preden spregovorijo, da se osredotočijo na vprašanje in temo ter razmislijo, kaj želijo v resnici izraziti. Vsak udeleženec ima v tej obliki možnost, da govorni predmet poda naprej, če ne čuti, da ima kaj pomembnega prispevati, ali za to še ni pripravljen. Takšne primere si kot gostitelji zapomnimo in ob koncu tem ljudem še enkrat damo možnost, da delijo svoj pogled. Udeležence povabimo, da govorijo samo o sebi oziroma izhajajo iz lastne izkušnje in doživljanja, če se želijo navezati na to, kako drugi vplivajo nanje. Tako predstavimo svoje stališče, pogled, izkušnjo, čustva in občutke ter pri tem ne obsojamo drugih. Večina se nas tega še vedno uči, saj to redko izkusimo ali dobimo zagotovilo, da se bodo tako pogovarjali z nami. Zato je pomembno, da smo pozorni, kako nekaj rečemo, kaj rečemo, ker to vpliva na celotni krog. Tako se lahko počasi začnemo pogovarjati z vedno manj nepotrebnega boja, obsojanja, krivde in spreminjamo kulturo delovanja, kjer se vsi učimo, da poslušamo in delimo svojo resničnost, ne da bi nas pri tempreplavila čustva (Baeck, 2022; Plett, 2015). S tega vidika uporabne nevroznanstvene metafore bi lahko rekli, da se tako prispeva k temu, da se umiri najstarejši (t. i. plazilski) del možganov in lahko neokorteks deluje bolje (več o metafori tridelnih možganov in sodelovalnih procesih v Weisel, 2020). Biti priča temu, kar nekdo pove, ne da bi morali ob tem kar koli narediti in ne da nas prevzamejo čustva, je zelo podporno, lahko celo zdravilno, tako za govorca kot poslušalca (Baeck, 2022). Seveda ob tem čutimo ali zaznamo čustva govorca, ga pa samo poslušamo. S tem izkažemo zaupanje, da se oseba zmore spoprijeti s stanjem, o katerem govori, oziroma ji dajemo svobodo, da se sama odloči in izrazi, kaj želi ali potrebuje. 3. Sobivanje v tišini: Sobivanje v tišini je manj pogost, a zelo močan vzorec, kjer se skupina za nekaj časa v tišini namerno posveti določenemu vprašanju, temi ali namenu. S tem se