SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

257 »Tukaj smo pa res vsi enaki, udeleženci in vodje.« »Nova izkušnja je, da se mi ni treba strinjati z drugimi, da bi imeli konstruktiven, spoštljiv pogovor.« »Vsako mnenje je pomembno, od vsakega se nekaj naučiš, tudi če se ne strinjaš.« — Mladi prostovoljci programa Evropska solidarnostna enota po koncu 4-dnevnega vmesnega vrednotenja, kjer se je večkrat dnevno delalo po metodi krog 5. Dogovori, skupnost in zaupanje Bistveno je, da se ta načela takoj po predstavitvi temeljev prikažejo v praksi kot utelešena »pravila igre«. Vključevanje udeležencev v proces oblikovanja dogovorov prispeva k temeljem varnosti in medsebojnega spoštovanja. Ti pogosto vključujejo dogovore, kot so zaveze k zaupnosti, pristnemu sodelovanju in igrivi radovednosti glede razlik v mnenjih. Sčasoma, s postopnim zorenjem kroga in vzdušja v skupini, so ljudje pripravljeni v krog vstopiti bolj pristno, kar neizogibno vnese vplive in informacije iz drugih okoliščin, v katerih živijo udeleženci. Širši interesi in globlje potrebe postopoma vzniknejo na plano, kar lahko porodi veliko bolj smiseln in navdihujoč namen, ki se skriva pod prvotnim, oziroma posodabljanje dogovorov in podporne strukture. Ta vidik procesa lahko razumemo kot »delo na« skupini, kot metasocialni proces – oblikovanje, prilagajanje in razširjanje procesnih in strukturnih opor –, ki omogoča ter podpira osrednji namen oziroma »delo v« skupini. 6. Varovanje, vloge in rituali Prakse, načela in dogovori imajo vrednost samo, kolikor se dejansko vpeljejo in utrdijo v navadah in pravilih skupine. V krogu se vodenje prepusti celotnemu obodu, torej skupini kot celoti, hkrati pa se udeležencem zaupajo specifične vloge, ki se tudi izmenjujejo (npr. gostitelj, varuh in zapisnikar). Za dodatno utrjevanje temeljev, dogovorov in namena kroga se pogosto predlagajo in organsko razvijejo manjši skupinski rituali, recimo način odpiranja in zapiranja kroga, uporaba specifičnega govornega predmeta za predajanje besede. Ti soustvarjeni rituali sidrajo skupino v skupni potek in omogočajo občutek stalnosti in stabilnosti, ki postopoma omogoča vedno bolj intenzivne procese in globlje uvide​. (Kronegger, 2008) Vloga varuha je dodatno orodje za varovanje temeljnih načel, dogovorov, namena, časovnih okvirov srečanja, (bolj subtilnih) potreb skupine in pogojev za (fizično, odnosno in psihološko) varnost. Udeležencu, ki ob začetku metode kroga prostovoljno prevzame to vlogo, se dodeli pristojnost, da s pomočjo dogovorjenega neverbalnega znaka (največkrat s pomočjo viseče činele, pojoče sklede ali zvončka) oznani kratek skupinski odmor, npr. 15 sekund, 1 minuto, čas enega vdiha in izdiha. S tem so vsi udeleženci povabljeni, da se ustavijo, umirijo z nekaj globokimi vdihi in izdihi, se ponovno osredotočijo na središče kroga (tako v smislu njegovega namena, temeljev, dogovorov kot tudi fizično v središče kroga) ter v tihi samorefleksiji počakajo na oznanitev konca odmora. Po odmoru lahko varuh pojasni, zakaj se je odločil oznaniti kratek premor, ni pa nujno – to lahko vključuje vabilo za vrnitev k temeljem in dogovorom kroga, ponovno vzpostavitev stanja pozornosti ali umirjanje intenzivnih dinamik, evidentiranje besed ali dejanj z globljim pomenom, čas za kratko razgibavanje ipd. Varuha lahko k oznanjanju premora pozovejo tudi drugi udeleženci (in po koncu premora sami delijo razlog, zakaj so prosili za premor), s čimer se odgovornost za skupinsko dinamiko zaupa celotni skupini. Ta naloga je še posebej pomembna in dragocena pri delu z mladimi, predvsem s tistimi, ki imajo