SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

256 vsem znana iz stanj, kjer smo se zaradi ene same grobe besede, geste ali pogleda začeli zapirati in umikati vase. 3. Skrb za skupno dobro je povabilo, da pri izbiranju prispevka in usmerjanju pozornosti poleg lastnih potreb in vrednot upoštevamo tudi potrebe, vrednote, skupno dobro in višje interese celote, ki jo krog predstavlja. Vabljeni smo, da radovedno spremljamo dejanski vpliv, ki ga imamo, in da stremimo k temu, da prispevamo na podporen, sočuten in soustvarjalen način. Tri temeljna načela: Bistvena načela predstavljajo jedrne vrednote, načela in ideale, na podlagi katerih se lahko skupek posameznikov, ne glede na starost, spol, narodnost, kulturo, vero ali namen srečanja, začne povezovati v skupino ter po potrebi dograjevati, prilagajati ali poenostavljati strukture, dogovore, vloge in procese, ki so potrebni za optimalno uresničevanje skupnega namena. Do skupinske modrosti prihaja, ko celotna skupina lahko sliši, kako so drugi ali kako razmišljajo. Tako lahko zaznamo raznolikost ali podobnost, kar je za mlade lahko zelo podporno, saj pogosto ugotovijo, da niso sami v nekem položaju ali tako ne čutijo le oni. Skupina se tako lahko tudi zaveda, kje smo kot skupina, kaj je naše polje resničnosti. Tako gremo lahko naprej z večjo gotovostjo, kaj potrebujemo za kakovosten naslednji korak. 1. Predanost celoti, skupnemu namenu poudarja, da je v krogu središče, ki predstavlja naš skupni namen ter je najvarnejši, najbolj smiseln in negujoč vir, na katerega se lahko zanesemo. S tem se vsi postavimo na obod kroga, s katerega lahko prispevamo na enakovreden, a še vedno edinstven način. Skupina lahko pod temi pogoji zaživi kot samostojno bitje, k njegovemu doživljanju in modrosti pa prispevajo vsi posamezni pogledi, izkušnje in prispevki. Priznavanje in obravnava središča kroga kot simbola za skupino kot celoto je oprijemljiv in odziven vmesnik do virov in modrosti skupine kot celote ter hkrati omogoča, da se morebitne napetosti in konflikti med posamezniki povzdignejo na raven skupine ter oprejo na preplet odnosov. 2. Deljena odgovornost pomeni zavedanje, da vsak član prispeva k dinamiki in razvoju skupine, ter zagotavlja, da energija, vložena v prispevanje k skupnemu dobremu, lahko obrodi sadove in da bodo od nje imeli korist vsi člani. Vsi smo prvotno odgovorni za svojo pozornost in vedenje. Sčasoma se temu doda še prevzemanje specifičnih in soglasno dogovorjenih vlog. S tem, ko skupino postopoma vzamemo za svojo, začnemo prevzemati večjo odgovornost za dinamiko, vzdušje in zaplete, v katere nismo osebno vpleteni. Vsi smo pozvani, da spremljamo in se proaktivno odzivamo na to, kar krog kot celota in posamezni člani potrebujejo​. Ko vsak udeleženec prevzame svoj del odgovornosti, to ne le olajša delo gostitelja, ampak tudi krepi medsebojno zaupanje in odgovornost do deljenega namena. 3. Kroženje vodenja med vsemi člani skupine nas uči, da je vsak kdaj v vlogi vodje, ki skrbi za kakovost našega skupnega pogovora. Za to so namreč odgovorni vsi udeleženci. S tem se v središče skupine postavi še poslednji vir moči in strukture, s čimer krog lahko zaživi in obstane kot samostojna tvorba, tudi če se prvotni gostitelj umakne. Vsakemu članu se omogoči, da prispeva svoj pogled in sposobnosti. Te vloge se lahko začnejo z manjšimi drobci odgovornosti, recimo z organizacijo terminov in lokacij srečanja, s pripravo prostora, z uvodom v pogovor ali z usmerjanjem pozornosti skupine na bistvene teme.