SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

13 projekta EU Kids Online pokazala, da so otroci in mladostniki, ki so izpostavljeni sovražnemu govoru, bolj dovzetni za razvoj duševnih težav, kot so posttravmatska stresna motnja (PTSM), ter da imajo kar dvakrat večjo verjetnost za razvoj depresije v primerjavi z vrstniki, ki niso izpostavljeni spletnemu nasilju. Raziskava Nixon (2014) potrjuje, da so mladostniki, ki so bili izpostavljeni spletnemu nasilju, bolj dovzetni za duševne motnje, kot so depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja (PTSM). Izpostavljenost sovražnemu govoru je poleg psiholoških posledic povezana tudi s fizičnim zdravjem. Spletno nasilje vpliva na telesno zdravje, saj mladi pogosto doživljajo fizične simptome, kot so glavoboli, motnje spanja in motnje hranjenja (Nixon, 2014). Ti simptomi so tesno povezani s psihološkim stresom, ki ga povzroča spletno nasilje, še posebej, ker so žrtve pogosto izolirane in nimajo podpore v socialnem okolju. Poleg tega spletno nasilje pogosto vodi tudi v socialno izolacijo, kar povečuje tveganje razvoja škodljivih oblik vedenja, kot so zloraba alkohola in drog ter digitalna odvisnost. Podatki iz raziskave Bauman idr. (2012) so pokazali, da mladi, ki so žrtve spletnega nasilja, manj pogosto sodelujejo pri telesnih aktivnostih, kar povečuje tveganje razvoja kroničnih bolezni, kot so debelost, diabetes in bolezni srca. Socialna podpora lahko deluje kot zaščitni dejavnik. Raziskava Hellfeldt idr. (2019) je pokazala, da lahko podpora družine, prijateljev in učiteljev zmanjša negativne posledice sovražnega govora. Študija je ugotovila, da mladostniki, ki so imeli večjo podporo v družinskem in šolskem okolju, manj verjetno razvijejo depresivne in anksiozne simptome, kljub izpostavljenosti spletnemu nasilju. To kaže na pomen sistematičnega načina obravnave, ki vključuje tudi aktivno sodelovanje šole, staršev in širšega socialnega okolja. Škodljiva vedenja in odvisnosti kot posledica medvrstniškega nasilja Poleg duševnih motenj in šolskih težav sovražni govor pogosto vodi v razvoj škodljivih oblik vedenja. Mladi, ki doživljajo spletno nasilje, so bolj nagnjeni k razvoju digitalne odvisnosti, kot je prekomerna uporaba spleta, družbenih omrežij in spletnih iger. Raziskava Bottino idr. (2015) je ugotovila, da so žrtve sovražnega govora pogosto prekomerno na spletu, kar povečuje tveganje digitalne odvisnosti, to pa je povezano s še večjo izolacijo in zmanjšano telesno aktivnostjo. Poleg digitalne odvisnosti se pojavljajo tudi druge oblike tveganega vedenja. Razvoj škodljivih oblik vedenja pri mladostnikih je tesno povezan s psihološkimi stiskami, ki jih povzročajo izkušnje z medvrstniškim nasiljem in sovražnim govorom na spletu. Po podatkih raziskave Gámez-Guadix idr. (2015) so mladostniki, ki so doživeli spletno nadlegovanje, bolj dovzetni za razvoj tveganih oblik vedenja, kot so prekomerno pitje alkohola, kajenje in uporaba drog. Ta raziskava je pokazala, da imajo žrtve spletnega nasilja kar 1,5-krat večjo verjetnost za začetek pitja alkohola v primerjavi z vrstniki, ki niso bili izpostavljeni takšnim izkušnjam. Podobno Mitchell idr. (2007) navajajo, da so mladostniki, ki so doživeli sovražni govor, bolj nagnjeni k drugim oblikam tvegane rabe substanc, kot je kajenje. Ugotovljeno je bilo, da so ti mladostniki dvakrat bolj verjetno začeli kaditi v primerjavi z vrstniki, ki niso bili izpostavljeni takšnemu vedenju. Mladi, ki so izpostavljeni sovražnemu govoru, pogosto uporabljajo te substance kot obliko spoprijemanja s stresom, kar pa vodi do dodatnih zdravstvenih težav ter dolgoročnih posledic za njihovo psihično in fizično zdravje (Bottino idr., 2015). Digitalna odvisnost je še ena resna posledica, povezana s spletnim nasiljem. Raziskave so pokazale, da mladi pogosto uporabljajo digitalne naprave kot sredstvo za beg pred težavami,