SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

254 utelešeno potrditev, da smo v procesu vsi enakovredni in skupaj. Če nekdo zaradi procesa vstane, npr. da ga lažje vidimo, je pomembno, da se sčasoma pridruži drugim, sicer nezavedno bodisi vzpostavljamo bodisi projiciramo hierarhične odnose nadvladovanja in podrejanja ter spodjedamo občutek enakovrednosti. Krog spoštuje sposobnost zaznave, ki jo ima naše telo. »Živeti raznolikost ni intelektualna vaja, je najti občutek«. (Roberson in Woolf, 2021) Vsak krog ima središče, ki je v tej sodelovalni metodi ponazorjeno s središčem prostora skupine – vanj vnesimo nekaj pomembnega, se posvetimo njegovi estetiki (npr. kos blaga, rastlino, nekaj iz narave, predmet, ki je blizu mladim, ipd.). Osnova središča naj ne bodo samo delovni predmeti, naj bo v središču nekaj, kar simbolno kaže njegovo stalnost in tudi namen, temo, zaradi katere smo zbrani. Pomembno je, da ima središče močno in jasno simboliko ter ni moteče, saj je njegova naloga ustvarjanje občutka povezanosti in ne odvračanje pozornosti od procesa​. Središče predstavlja povezanost in enotnost kroga – tudi ko se razpršimo, omogoča stabilnost, predvsem vpričo večjih nihanj in napetosti, ter je prostor, v katerega vsi prispevamo in iz katerega se lahko navdihujemo . V krogu namreč lahko pridejo na dan tudi težje teme, lahko celo povabimo nasprotna stališča. Središče nas spomni, da vse, kar prispevamo, usmerimo v središče kroga. Tako besede niso namenjene posameznim osebam, marveč celotnemu krogu. Ne gre za boj, gre za delitev resničnosti, iz katerih prihajamo, ki so take, kot so. »Tako se mladi lahko učijo tudi novih načinov soočanja s situacijami, reševanja problemov in konfliktov«. (Belc in Oblak, 2021) Na tak način omogočimo, da pride do manj sprožilcev travm, in smo bolj prisotni za ustvarjalnost (Nasaw, 2023; Trepat Pont in Baeck, 2024). Središče kroga lahko postane močno orodje za vzpostavljanje skupne identitete in namena, zlasti pri delu z mladimi. Udeleženci se lahko spodbudijo, da v središče vnesejo svoje predmete, kar omogoča še globljo stopnjo vključenosti in soustvarjanja. Mladi se lahko na primer povabijo, da prinesejo manjši osebno pomemben predmet oziroma da med procesom, ki poteka več krogov, dograjujejo kompozicijo s predmeti ali vizualno-besednimi utrinki na koncu srečanj. Središče ni le vizualni in estetski element, temveč simbol skupne energije in ciljev, ki so v središču skupinske pozornosti. 3. Sprejem, otvoritev in pristajanje Sprejemanje udeležencev vključuje ustvarjanje toplega in odprtega vzdušja, lahko ob podpori ambientalne glasbe. Odprtje kroga ima ritualno noto in oznanja prehod v osredotočen in nameren prostor. Omogoča proces »pristajanja«, tako v smislu pristajanja v novo situacijo kot v smislu prostovoljnega pristajanja in privolitve k sodelovalnemu procesu. Ta začetni krog vsem omogoča, da se zberejo in optimalno pripravijo za možnosti, ki se razprostirajo pred skupino, ter drug z drugim delijo svoje trenutno stanje, pričakovanja, namere in se zavestno posvetijo skupnemu namenu.​ Sprejemanje udeležencev je prvi stik, s katerim se lahko začne graditi varno in vključujoče vzdušje v krogu. Ta proces se začne s tem, da gostitelj v sebi vzbudi miselnost in držo, tako psihološko kot odnosno, ki ju želi spodbuditi pri skupini. Pri tem pomaga, da se zavestno osredotočimo na vrednote, ki jih želimo udejanjati, kot so toplina, pristnost, radovednost in odprtost. Tako lahko ustvarimo ritualno vzdušje in dragocen trenutek priložnosti za udeležence, da prestopijo prag vsakdanjega sveta v prostor kroga. Sprejemanje lahko vključuje elemente, kot so prijateljski pozdrav, vprašanje ali poziv, ki pričaka udeležence javno na vidnem mestu ali zasebno na sediščih. Takšne geste so semena, ki lahko pomagajo zmanjšati morebitne