SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

253 Slika 1: Sestavine in faze procesa za gostitev skupinskih krogov (povzeto po Baldwin in Linnea, 2001) Zaključek Vloge Vabilo Skupnost Sprejem Proces Temelji Prostor 1 5 3 7 2 4 6 8 K r o g K o n e c P r i p r a v a Z a č e t e k 1. Namen, povabilo in okvir Kot izhodišče za sklicevanje kroga je potreben namen, ki je jasen in navdihujoč vsaj sklicatelju in služi kot seme vabila za druge udeležence kroga. V idealnem primeru se že sam namen oblikuje soustvarjalno, skozi več pogovorov z udeleženci. Na podlagi tega se lahko izoblikuje in deli povabilo, če je mogoče, z odzivnostjo na razpoložljivost udeležencev pri izbiri termina in lokacije. V primeru bolj strukturiranih in daljših procesov je pomembno, da se pregledno deli okvir o procesnih vidikih kroga, npr. trajanje in število srečanj, sestava skupine, vrednote in vzdušje, ki bi ga radi spodbudili, ipd. 2. Okoliščine, prostor in središče kroga Ko pripravljamo zasnovo in potek, pri tem upoštevamo okoliščine, v katerih poteka krog, saj imajo pri tem resničnost, potrebe in edinstvenost udeležencev pomemben vpliv. Pred samim potekom je izjemno pomembno, da se prostor oblikuje na način, ki je vabljiv za udeležence – izžareva dovolj topline, udobja, varnosti in zanimivosti. Pripravimo krožno postavitev udobnih stolov, vreč ali blazin tako, da udeleženci niso predaleč in ne pretesno skupaj. Ne nazadnje ima izjemen vpliv samo središče kroga, v katero je priporočeno vključiti naravne elemente, če je mogoče, iz dejanske okolice (npr. rastline, kamne, sveče ipd.), in tudi bolj umetniške ali simbolne elemente, ki so udeležencem pomembni in predstavljajo skupni namen. Središče tako postane fizična in simbolna točka osredotočenosti.​ Bistveno je, da so sedišča (stoli, vreče ali blazine), ki tvorijo »obod« kroga, razporejena v krogu, s čimer se izraža enakopravnost ter zagotavljata vključenost in stik vseh udeležencev. Krog brez očitne hierarhije pomaga vzpostaviti občutek skupnosti in dobrodušnosti. Ko na isti ravni, na enakih sediščih sedimo vsi in vse prisotne vidimo, je to sporočilo za naše nezavedno, da smo v procesu vsi enaki in enakovredni. Imamo lahko različne vloge, vendar v tem času mnenje, izkušnja vsakogar od nas enako šteje. Ne moremo pričakovati, da bomo imeli enakovreden pogovor ali celo poglobljen in intimen dialog, ko sedimo v vrstah drug za drugim. Naša telesa zaznavajo, da nimamo očesnega stika, ne vemo, kako se na nas drugi (nebesedno) odzivajo in ali nam sploh namenjajo pozornost. Kadar pa smo vsi na enaki višini in se vidimo, dobimo