SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

251 3.3.7 mag. Alenka Oblak Društvo facilitatorjev Slovenije, članica upravnega odbora Mitja Černko, dipl.psih. (UN), raziskovalec in facilitator Inštitut za aplikativne znanosti Maribor Trenerski forum (Trainers' Forum, TsF) Krog kot pot prevajanja skupinske polarizacije v skupinsko modrost »Kako to, da se mi je v krogu na enem usposabljanju zdelo, da bi bilo bolje, da ne govorim? Čeprav je bil namen, da se učimo, kako vključevati vse prisotne, sem čutil napetost, ko sem govoril. Na našem usposabljanju pa se mi je zdelo, da je sprejeto, kar govorim. Sicer prvič in drugič še nisem govoril, ker nisem bil navajen tega, potem pa sem opazil, da je dobrodošlo, kar prispevam.« —Mladi udeleženec usposabljanja za trenerje Biti slišan v svoji enkratnosti – osebna in družbena potreba Okoliščine, ki jih kot družba doživljamo v tem času, kličejo po odgovorih, ki niso ne preprosti ne zapleteni, prej posegajo v področja kompleksnosti in kaosa. Za odgovore potrebujemo sodelovanje in skupinsko modrost, in ne herojskih odgovorov ene osebe, enega strokovnjaka. Pomembno je raziskati zelo raznolike možnosti in razmisliti o njih, da najdemo nove odgovore, rešitve. To seveda pomeni tudi delovanje z nasprotujočimi si odgovori, polarizacijo, večpomenskimi in neznanimi možnostmi. Kako za tako delovanje pripravljati in opremljati že mlade? Oziroma, kako jih vključevati v tako delovanje že zdaj, v času mladosti, da že zdaj sodelujejo pri iskanju novih poti? V uvodu navedena izkušnja prikazuje potrebo in željo, da smo slišani, takšni, kot smo, da se lahko povežemo s potrebo po iskanju možnosti za prihodnost – da slišimo drug drugega v raznolikosti in tako prihajamo do modrejših odločitev skupaj. Poraja se vprašanje, kako ustvarjati priložnosti, ki to omogočajo. Razpršenost in polarizacija se seveda pojavljajta tudi pri mladih, saj imajo mnogi zaradi različnih razlogov 1 močno ali zelo jasno mnenje ali potrebo. Pogosto so mnenja ali potrebe v nasprotju z mnenji in potrebami drugih članov ali s tem, kar je v družbi prevladujoče mnenje, vedenje, navada, prepričanje, vrednota. Če smo podporne osebe 2 dovolj pozorne na to, da je to mnenje ali potreba lahko izražena in hkrati spoštovana, ne obsojana, da temeljimo na sočutju, bodo mladi še kdaj pripravljeni priti in prispevati. 1 Razlogi so lahko zelo različni, pogosto se tudi prepletajo: zaradi kulturnega ali verskega ozadja, političnih prepričanj, ekonomskih (ne)danosti, gibalne oviranosti, duševnega ali fizičnega zdravja, družinskih okoliščin, izobrazbe, spola, jezikovnih zmožnosti, želene prihodnosti, strukturnih pritiskov ipd. 2 Kot podporne osebe so tu mišljeni vsi, ki z mladimi delajo in omogočajo, da proces teče, najsi so to strokovnjaki ali prostovoljci (mladinski voditelji, mladinski delavci, facilitatorji, trenerji, socialni delavci, terapevti, vodje, zdravstveni delavci, tolmači, osebni asistenti, mentorji, koordinatorji, učitelji ipd.). V središču je podpora, ki jo te osebe dajejo mladim, saj je to glavni namen dela z mladimi.