SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

247 3.3.6 prof. dr. Dejan Verčič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, predstojnik Centra za marketing in odnose z javnostmi Pozitivni govor: komunikacijska priporočila za javne osebe glede umirjanja sovražnega govora in spodbujanja sočutnega jezika (med mladimi) Demokracija ni naravno stanje ljudi, temveč je komunikativno ustvarjena in zanjo si je treba prizadevati. Pozabljeno je, kako je na začetku dvajsetega stoletja družboslovje prispevalo k amerikanizaciji evropskih priseljencev v ZDA - v prvotnem pomenu besede, kako so se iz priseljencev »delali« Američani (Thomas in Znaniecki, 1996). in kako je petdeset let kasneje pomagalo obraniti demokracijo pred demagogijo (Verčič, 2022). Ni demokracije brez demokratov, ljudi, ki verjamejo v demokracijo, si zanjo prizadevajo in jo živijo. Ni dovolj, da so: mora jih biti toliko, da lahko tak način političnega sobivanja gradijo, razvijajo in varujejo pred notranjim razkrojem ter zunanjimi grožnjami oziroma napadi. Vsi smo v nekaterih pogledih včasih v večini in vsi smo kdaj v manjšini. Za demokracijo ni dovolj, da vlada večina, temveč mora ta priznavati in spoštovati manjšino. To naredi demokracijo ustavno; ustava brani posameznika pred tiranijo večine. Šele tako lahko demokracija postane naša skupna, javna stvar: republika. Za umirjanje sovražnega in žaljivega govora ter spodbujanje sočutnega jezika, ne le med mladimi, potrebujemo vrnitev k prvi predpostavki demokratične drže, to je spoštovanje vsakega človeka. V zadnjih dvajsetih letih smo, podobno kot pred stotimi leti, doživeli upor množic (Ortega y Gasset, 1985), ki so ga ponovno omogočili mediji, tokrat družbeni. Svetovni splet podira stari druzbeni in politicni red. Hipermediatizacija je omogočila hiperdemokratizacijo (McNair, 2017). V mrezni druzbi komuniciranje samo vzpostavlja javni prostor (Castells, 2007). Zato je pomembno, kako v njem nastopamo in kako se nagovarjamo. Novi primitivizem, ki se je najprej naselil na medmrežju in se iz digitalnega sveta preselil v analogni svet ter ki je v koreninah današnjega sovražnega in žaljivega jezika, nima v sebi ničesar mladega in mladinskega. O njem je pisal že Ortega y Gasset kot o lastnosti njemu »nove množice«, ki si domišlja, da je človekovo naravno stanje popolna svoboda zunaj vsakršnih meja in omejitev, tudi jezikovnih. Danes torej lahko govorimo o »novih novih množicah« okoli nas, s katerimi se moramo soočiti. Preden se obrnemo k mladim, moramo najprej urediti odnose med sabo, med starejšimi.