SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

12 1.3 Dr. Mateja Markl, univ. dipl. psih. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje Javnozdravstveni pogled na medvrstniško nasilje in strategije za krepitev duševnega zdravja in preventive škodljivega vedenja pri mladih Medvrstniško nasilje v digitalnem prostoru oz. spletno nasilje, kamor spadata tudi spletno nadlegovanje in sovražni govor, je postalo resna težava v sodobni družbi, še posebej v luči naraščajoče uporabe digitalnih tehnologij med mladostniki. V raziskavah na področju duševnega zdravja mladih se vse pogosteje opozarja na negativne vplive, ki jih ima sovražni govor na spletnih platformah na mlade generacije. Širjenje sovražnih sporočil in spletno nadlegovanje lahko resno ogrozita duševno zdravje, povzročata depresijo, anksioznost, zmanjšujeta samozavest in prispevata k razvoju škodljivih oblik vedenja, kot so odvisnosti z digitalnimi napravami, pitje alkohola, kajenje, uporaba drog ter druge oblike tvegane rabe. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezana škodljiva vedenja v šolskem obdobju (angl. HBSC Health Behaviour in School-aged Children ), ki se osredotoča na zdravje in z zdravjem povezane oblike vedenja otrok in mladostnikov, je vse več mladih v Sloveniji in drugih državah izpostavljenih medvrstniškemu spletnemu nasilju. Rezultati te raziskave so razkrili, da je približno 15 % slovenskih mladostnikov v zadnjem letu poročalo o izkušnjah s spletnim nadlegovanjem ali sovražnim govorom. Ob tem se je povečalo tudi število primerov, ko so mladi razvili tvegano vedenje, kot sta prekomerna uporaba digitalnih naprav in zmanjšana telesna aktivnost (Jeriček Klanšček idr., 2019). Psihološki in javnozdravstveni vplivi medvrstniškega nasilja na spletu Sovražni govor in spletno nasilje (angl. cyberbullying ) postajata vedno pogostejša med mladimi, saj se povečuje uporaba digitalnih tehnologij in družbenih omrežij. Po raziskavi Hellfeldt idr. (2019) sovražni govor močno vpliva na duševno stanje mladostnikov, saj povečuje tveganje razvoja depresije, anksioznosti in občutkov osamljenosti. Mladi, ki so tarče sovražnega govora, poročajo o nižji samopodobi, težavah v medosebnih odnosih in občutku nemoči, kar dolgoročno vpliva na njihovo duševno zdravje in socialno funkcioniranje. Sovražni govor pogosto vodi do socialne izolacije in zmanjšanja vključenosti v šolske in obšolske dejavnosti, kar povečuje tveganje za šolski absentizem ter druge oblike umikanja iz socialnega okolja (Hellfeldt idr., 2019). Digitalne oblike nasilja so pogosto subtilne, vendar dolgotrajno izpostavljanje sovražnim vsebinam vodi v resne psihične posledice. Raziskave (Hinduja in Patchin, 2019) so pokazale, da lahko dolgotrajno spletno nadlegovanje povzroči občutek osamljenosti, nizke samopodobe ter razvoj depresije in anksioznih motenj pri mladostnikih. Podobno je raziskava Smahel idr. (2020) v okviru