SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

245 2. Obramba . Kadar se ljudje počutijo ogrožene ali kritizirane, pogosto preidejo v obrambno držo. V takih situacijah skušajo upravičiti svoja dejanja ali stališča, kar pogosto vodi v nadaljnji konflikt. Obrambni odziv je naraven, vendar ga lahko obvladamo z empatijo in priznavanjem čustev sogovornika, s čimer zmanjšamo napetost. 3. Napad . V konfliktu se lahko nekateri odzovejo z jeznim napadom na sogovornika. To vodi v še večjo napetost in pogosto povzroči eskalacijo konflikta. Ko smo napadeni, je ključno, da ostanemo mirni in sogovorniku postavimo jasne meje. Poznavanje teh odzivov nam omogoča, da prepoznamo, kdaj se pogovor zaostruje, in pravočasno ukrepamo, da se konflikt ne poglobi. Ko želimo na nekoga pozitivno vplivati oziroma izpeljati pogovorno hipnozo, je ključno, da najprej prepoznamo svoje lastne odzive in urimo svojo sposobnost, da jih obvladamo. Če so naše meje v pogovoru presežene, jih moramo spoštljivo, a odločno ponovno vzpostaviti. Tudi pri tem je lahko zelo uporabna tehnika pridruževanja in označevanja, ki jo spremlja jasna postavitev meje. Na primer: “Razumem, da te je to razjezilo. Se pa s tabo ne morem pogovarjati v takšnem tonu. Ali se lahko oba pomiriva in nadaljujeva pogovor v miru, ali pa ga prestaviva na pozneje. Kako bi ti bilo bolje?” S tem omogočimo, da sogovornik začuti, da smo mu pripravljeni prisluhniti, vendar tudi jasno postavimo meje spoštljivega dialoga. Tako se konflikt ne bo poglobil, ampak bo nastal prostor za tvorno reševanje konflikta. Sklep V članku je obravnavan le delček številnih pristopov in tehnik pogovorne hipnoze, ki jih lahko uporabimo za ustvarjanje sočutnega in spoštljivega komuniciranja. Pri delu z mladimi je še posebej pomembno, da se zavedamo pomena ustvarjanja dobrega odnosa in pridruževanja sogovornikovemu doživljanju. Ključna spoznanja pogovorne hipnoze temeljijo na tem, da sogovorniku ponudimo varen prostor, v katerem se lahko izrazi brez občutka obsojanja, in ga usmerimo k iskanju lastnih rešitev. Tako kot možakarja v zgodbi, ki gledata isti travnik skozi različna očala, se moramo tudi mi pri vsakem pogovoru zavedati, da sogovornik svet vidi skozi svoj edinstveni filter izkušenj, prepričanj in čustev. Razumevanje tega pogleda je ključnega pomena za uspešno, hipnotično komuniciranje. Vsak pogovor je poseben in zahteva občutek za kontekst. Pomembno je, da pri uporabi tehnik pogovorne hipnoze vedno presodimo, kdaj in kako jih uporabiti, saj je vsak sogovornik drugačen. Upoštevanje čustvenih odzivov v konfliktu, kot so zamrznitev, obramba in napad, omogoča boljše obvladovanje napetih situacij. S spoštljivim in neobsojajočim pristopom lahko dosežemo, da sogovornik občuti našo empatijo in pripravljenost za dialog. Zavedanje, da sogovornik lahko vidi stvari drugače kot mi, je temelj za gradnjo sočutnega komuniciranja. To pomeni, da namesto vsiljevanja svojega pogleda skušamo razumeti sogovornikovo stališče, s čimer se z njim povežemo na globlji ravni. Prav ta povezava nam pozneje omogoča pozitivni vpliv. Zavedati se namreč moramo, da uspešen pogovor ne temelji na prepričevanju, temveč na poslušanju in vodenju sogovornika k lastnim uvidom. Bistvo pogovorne hipnoze je torej v tem, da ustvarimo pogovor, ki temelji na zaupanju, spoštovanju in razumevanju. Gre za način komuniciranja, ki lahko pomembno prispeva k reševanju konfliktov in ustvarjanju trajnih, sočutnih odnosov.