SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

243 Čeprav so ti odgovori pogosto dobronamerni in v nekaterih okoliščinah morda tudi povsem ustrezni, pa izhajajo iz naših lastnih izkušenj in prepričanj, kar sogovornika postavi v podrejeni položaj. Namesto, da mu damo prostor za izražanje, ga s takimi odzivi nehote zapremo. Ko želimo ustvariti občutek slišanosti in razumljenosti, se moramo na neki način pridružiti sogovornikovemu doživljanju, kar pomeni, da (vsaj za trenutek) pustimo ob strani svoja prepričanja in prisluhnemo izključno njegovim občutkom. Šele ko sogovornik začuti, da je slišan in ga razumemo, postane njegov um odprt in sprejemljivejši za ideje, tudi naše lastne. Ena najučinkovitejših tehnik za pridruževanje sogovornikovemu svetu je označevanje . Na primer: “Kaže, da te zares frustrira in jezi, kako se drugi obnašajo do tebe v šoli.” Tovrstna preprosta označba sogovorniku pokaže, da smo prisotni v njegovem doživljanju in da nam je enakovreden sogovornik. Omogoči mu, da razmisli, razišče svoje občutke in o njih govori brez občutka, da ga obsojamo ali zanemarjamo. Na ta način mu damo priložnost, da izrazi svojo jezo in občutke, kar mu omogoči sprostiti napetost, hkrati pa odpira prostor za tvornejši pogovor. Pomembno je poudariti, da pridruževanje ne pomeni, da se preplavimo s čustvi sogovornika. Naša naloga je, da čustva razumemo in sogovorniku ponudimo varen prostor za izražanje, ne da se čustveno preveč vključimo ali odzovemo enako kot on. Empatija nam omogoča, da ohranimo trezno glavo in pomagamo sogovorniku najti rešitve, ne da bi se sami ujeli v čustveno spiralo. Kaj je označevanje? Označevanje je tehnika, s katero poimenujemo sogovornikova čustva, misli ali vedenja. Ljudje pogosto drug drugemu svetujejo ali izražajo mnenja, ki temeljijo na lastnih izkušnjah. Če ta mnenja niso v skladu s prepričanji sogovornika, se pogovor hitro konča brez pravega učinka. Da bi to preprečili, se najprej pridružimo sogovornikovemu doživljanju, spoznamo njegov notranji svet in šele nato podamo svoje sugestije. Označevanje omogoča poglobitev pogovora, preverjanje razumevanja in ustvarjanje občutka slišanosti. Gre za preverjanje, ali smo pravilno razumeli sogovornikovo situacijo ali čustveno stanje, hkrati pa mu dajemo priložnost, da se izrazi še bolj poglobljeno. Primeri označevanja so: — “Kaže, da te ta situacija res vznemirja.” — “Kaže, da te skrbi, kako bodo drugi sprejeli tvoj nastop.” — “Občutek imam, da ti je resnično pomembno, da vse poteka brez težav.” Označevanje lahko uporabimo za različne vidike sogovornikovega doživljanja, kot so: — Čustva: “Kaže, da te tole resnično veseli.” Če označimo pozitivno čustvo, se običajno okrepi, medtem ko se neprijetna čustva pogosto omilijo. — Vrednote in prepričanja : “Opazil sem, da ti je pomembno, da so stvari vedno narejene do popolnosti.” — Nezavedni znaki : “Ko govoriš o tem, se ti oči kar lesketajo.” — Motivacija in cilji : “Zdi se mi, da si zelo želiš, da bi ta nastop uspel po tvojih željah.” Ko sogovornik potrdi oziroma sprejme označbo, se pogovor poglobi in okrepi. Če označimo napačno, ima sogovornik priložnost, da nas popravi, kar omogoča še boljše razumevanje.