SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

242 v katerem se oseba počuti slišano, razumljeno in varno, postane dovzetna za ideje, ki bi jih v drugačnem, bolj konfliktnem pogovoru morda zavrnila. Ključno pri tem je, da pogovor poteka tako, da sogovorniku omogoča, da začne razmišljati na nov, svež način in pride do lastnih rešitev, kar zmanjšuje njegov odpor in povečuje njegovo angažiranost v procesu. Cilj tega članka je opisati osnove pogovorne hipnoze kot komunikacijske metode in prikazati, kako jo lahko uporabimo v pogovorih za umirjanje konfliktov ter ustvarjanje sočutnega stika, zlasti pri delu z mladimi. Kaj je hipnotični raport? Raport je povezava oziroma odnos, ki se vzpostavi med sogovornikoma. Je temelj vsakega uspešnega komuniciranja. Gre za empatično povezovanje, ki temelji na zaupanju in občutku, da je sogovornik slišan in razumljen. Za vzpostavitev dobrega, hipnotičnega odnosa je bistveno, da vstopimo v pogovor z dobrimi nameni, neobsojajoče ter s spoštovanjem in cenjenjem sogovornika. Ko vzpostavimo dober odnos, se sogovornik odpre in postane bolj pripravljen sodelovati. Prav zaradi tega je ustvarjanje dobrega odnosa prva in bistvena naloga v vsakem pogovoru, v katerem želimo pozitivno vplivati na potek interakcije. Ne gre se za to, da želimo nekaj od nekoga, temveč si želimo nekaj (dobrega) zanj. V znanem eksperimentu iz leta 1968 sta psihologa Robert Rosenthal in Lenore Jacobson učiteljem povedala, da so nekateri otroci v razredu pokazali “izjemno intelektualno obetavnost”. Ti učenci so bili v resnici izbrani naključno in niso imeli nobenih posebnih prednosti v inteligenci. Učitelji pa so zaradi teh informacij imeli višja pričakovanja do teh otrok, kar je povzročilo, da so se bolj angažirali z njimi, jim dajali več pozornosti in podpore, kar je na koncu dejansko vplivalo na njihovo uspešnost. Bistvo eksperimenta je bilo pokazati, kako lahko naša pričakovanja vplivajo na vzpostavljanje odnosa s (tudi subtilnimi) spremembami pri nas samih (na primer v mimiki in gibih, tonu glasu, drži telesa, besedah, ki jih izrekamo in podobno) ter s tem na vedenje in uspeh drugih. Prav tako, kot mi dojemamo svet skozi filter svojih prepričanj in čustvenih odzivov, se tudi drugi odzivajo na nas na podlagi subtilnih nebesednih znakov, ki jih nezavedno komuniciramo. Zato je vzpostavitev dobrega odnosa, ki temelji na dobrih namenih, spoštovanju in cenjenju sogovornika ter neobsojanju povedanega, ključna, saj z njim ustvarimo okolje, v katerem se sogovornik počuti varnega, slišanega in razumljenega. Pridruževanje sogovornikovemu doživljanju Naslednji korak po vzpostavitvi odnosa je pridruževanje sogovornikovemu doživljanju . To pomeni, da sogovornik čuti, da smo z njim v njegovem doživljajskem svetu, ne pa, da ga presojamo ali mu vsiljujemo svoje poglede. Pri delu z mladimi je to še posebej pomembno, saj se pogosto počutijo nerazumljene in osamljene v svojih čustvih. Najprej si oglejmo nekaj primerov pogostih odzivov, pri katerih sogovornika ne poslušamo z resničnim razumevanjem, temveč mu nezavedno odvzamemo prostor za izražanje. Namesto vloge slišanega torej prevzame vlogo tistega, ki posluša. Zamislimo si, da mladostnik reče: “Sovražim vse v tej šoli, vsi so idioti, želim, da me pustijo pri miru!” Pogosto se odrasli odzovemo tako: — Zanikanje čustev: “Ne pretiravaj, to sploh ni res. Saj imaš prijatelje.” — Filozofiranje: “Moraš se naučiti, da ni vse popolno, včasih se moraš prilagoditi.” — Svetovanje: “Poskusi se pogovoriti z njimi ali jih ignoriraj, boš videl, da se bo situacija izboljšala.”