SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

238 V prihodnje raziskave bi bilo koristno vključiti kvantitativne metode za merjenje posebnih učinkov izobraževanj o NVC na vedenje učencev, kot so poročila o zmanjšanju števila konfliktov, izboljšanju akademskih dosežkov ter razvoju čustvene in socialne inteligence. Poleg tega bi bilo priporočljivo raziskati dolgotrajne učinke NVC v šolskih okoljih in oceniti vpliv na širše družbene spremembe. Na podlagi rezultatov raziskav priporočamo: 1. Nadaljnje raziskave z uporabo kvantitativnih metod za merjenje posebnih učinkov izobraževanj o NVC na vedenje in učne dosežke učencev. 2. Razširitev izobraževalnih programov o NVC na več različnih vzgojno-izobraževalnih ustanov, vključno z vrtci in srednjimi šolami. 3. Oblikovanje smernic na državni ravni in celovitega projekta vključevanja načel nenasilnega komuniciranja v šolske kurikule kot del socialno-čustvenega učenja. 5. Sklep Pregled znanstvenih virov kaže, da ima nenasilno komuniciranje velik vpliv na spodbujanje socialno-čustvenega razvoja otrok in mladostnikov. Na podlagi teoretičnih in empiričnih študij lahko trdimo, da NVC prispeva k razvoju empatije, iskrenosti, socialnih veščin ter zmanjšanju agresivnega vedenja in konfliktov. Empatija je ključna sestavina socialnega in čustvenega razvoja otrok in mladostnikov. Empatije in iskrenosti se v otroštvu otroci naučijo predvsem z zgledom odraslih in vrstnikov. Razvoj sposobnosti empatije in iskrenosti v otroštvu ne vpliva le na kakovost otrokovih odnosov z vrstniki in odraslimi, temveč tudi na razvoj moralnih vrednot, sposobnosti reševanja konfliktov, gradnji zaupanja, osebne integritete, samoregulacije ter splošne socialno-čustvene blaginje, kar so ključni za razvoj zdrave osebnosti. Empatija je tako ključna tudi v vzgojno-izobraževalnem procesu, saj ne prispeva samo k boljšim učnim dosežkom, ampak tudi k razvoju pozitivnega socialnega okolja, kar je bistvenega pomena za celostni razvoj otrok in mladostnikov. S spodbujanjem razvoja psihološke prožnosti že v otroštvu in mladostništvu vzbuja upanje tudi za odrasle, predvsem za več kakovostnih odnosov, opolnomočene posameznike, motivirane, da upravljajo svoja življenja in čim bolj uresničijo svoja poslanstva na vseh področjih. Nezanemarljivo pa je tudi, da je razvoj empatije v otroštvu izjemna podlaga za več čustvenega in telesnega zdravja v celotni družbi. Raziskava, izvedena na primeru izobraževanj o nenasilnem komuniciranju v okviru programa Katis, je pokazala pomembne pozitivne učinke na razvoj socialno-čustvenih veščin, izboljšanje pedagoške prakse in ustvarjanje podpornega ter vključujočega učnega okolja v slovenskih šolah. Učitelji, ki so se udeležili teh izobraževanj, so poročali o boljših komunikacijskih veščinah, zmanjšanju konfliktov, učinkovitejšem reševanju težav in večjem občutku povezanosti ter varnosti v razredu. Na podlagi rezultatov te raziskave lahko sklepamo, da so izobraževanja o NVC koristna ne le za učitelje in strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, temveč tudi za širšo družbo. Vzgojno- izobraževalne ustanove, ki si prizadevajo za ustvarjanje vključujočih in podpornih učnih okolij, lahko s tovrstnimi izobraževanji izboljšajo svojo pedagoško prakso in pozitivno vplivajo na razvoj osebnosti učencev. Smiselno je razviti smernice za sistematično vključevanje načel nenasilnega komuniciranja v šolske kurikule kot del socialno-čustvenega učenja. Da je čas zgodnjega otroštva čas, ki ga otroci preživljajo v vrtcih in osnovnošolskih učilnicah, idealno okolje za spodbujanje empatije, ugotavljajta med drugim tudi Berliner in Masterson