SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

237 Ključno pri tem je spoznanje, da ljudje bolj ali manj ves čas le zadovoljujemo svoje (»telesne in čustvene«) potrebe, nasilje pa je le tragična strategija, poskus njihovega uresničevanja (Kopina, 2018; Rosenberg, 2022). (4) Povečanje zavedanja in zmanjšanje stresnih situacij Udeleženci so opazili, da lažje prepoznavajo čustva in občutke ter se povežejo s potrebami, ki jih ti sprožajo. Udeleženci poročajo o bistveno manj strastnih odzivih na vsakodnevne situacije zaradi rednega preverjanja in zavedanja čustvenih stanj ter delovanja iz dejanskih potreb, ne pa le pogojenih vzorcev in samodejnih vzgibov. Več zavedanja in prevzemanja odgovornosti za svoje čutenje, hkratna skrb za soljudi brez prevzemanja odgovornosti za njihovo doživljanje in upoštevanje vzajemnega vpliva in soodvisnosti so privedli do višje kakovosti življenja v službi in doma. (5) Razvoj čustvene inteligence in osebnostna rast učencev Ko so učitelji uporabljali načela NVC, so učenci pokazali višjo stopnjo čustvene inteligence in osebnostne rasti. Primer vzgojiteljice predšolskih otrok kaže, da so že v nekaj tednih po tem, ko je začela uporabljati besede, ki označujejo občutke in potrebe, ob skupnem raziskovanju, kaj te pomenijo, otroci uporabljali širši besednjak, povezan s čustvi, in jih tudi pogosteje izražali, hkrati pa ob tem kazali več umirjenosti in opolnomočenosti pri igri in odnosu z drugimi otroki. Ta ugotovitev je v skladu z raziskavami, ki poudarjajo, da se s socialno-čustvenim učenjem izboljšujejo ključne kompetence, kot so samoregulacija, empatija in sposobnost za timsko delo (Decety in Cowell, 2014). Empatične in iskrene interakcije med učitelji in učenci prispevajo k večji odprtosti za izražanje lastnih čustev, potreb inmnenj, kar krepi občutek samozavesti in samospoštovanja pri učencih. Pomembno je, da učitelji in strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju z lastnim zgledom spodbujajo te vrednote, saj s tem neposredno vplivajo na oblikovanje prosocialnega vedenja pri otrocih in mladostnikih. 4. Razprava 4.1. Omejitve in izzivi Zavedamo se tudi omejitev raziskave, saj so zaradi uporabe kvalitativne metodologije in samoocenjevanja udeležencev rezultati vsaj delno lahko subjektivni. V vzorec so zajeta le izobraževanja v organizaciji DobroBit, ki ponuja največ izobraževanj na tem področju vse od leta 2018, a hkrati raziskava ne vključuje drugih ponudnikov, ki se v določenem obsegu prav tako nanašajo na NVC. Čeprav raziskave nakazujejo na pozitivne učinke NVC pri razvoju otrok in mladostnikov, je največji izziv prav uvedba NVC v vsakdanjo prakso, saj zahteva dolgotrajno usposabljanje in podporo učiteljev ter staršev (Hart in Hodson, 2004). Poleg tega so kulturne razlike in raznolikost socialnih okolij pomembni dejavniki, ki lahko vplivajo na učinkovitost NVC. Nekateri udeleženci poročajo tudi, da so sami oblikovali skupino, ki je pristojnemu ministrstvu predlagala sistemsko uvedbo razvoja kompetenc NVC, a za zdaj to še ostaja v okviru kataloga Katis. 4.2. Priporočila za nadaljnje raziskave in prakse Rezultati študije primera izobraževanj o nenasilnem komuniciranju so pokazali, da takšna izobraževanja pomembno prispevajo k razvoju socialno-čustvenih veščin ter izboljšanju pedagoške prakse v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah.