SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

236 poročajo tudi o več notranjega miru ter razumevanja in sprejemanja vedenja, ki bi ga lahko označili za neprimernega, s tem pa tudi delovanje z empatijo namesto sodb, vrednotenj ali obtoževanj. To je v skladu tudi z ugotovitvami drugih raziskav, ki poudarjajo, da se z vajami empatije in aktivnega poslušanja razvijajo zmožnosti za boljše izražanje in razumevanje čustev (Rosenberg, 2022). Boljše komunikacijske veščine so v tem primeru povečale socialno povezanost med učenci ter med učitelji in učenci, kar potrjuje tudi delo Schonert-Reichla in drugih (2017), ki kaže, da socialno-čustveno učenje pozitivno vpliva na šolsko vzdušje in odnose med vrstniki. Pridobitev teh veščin pomembno vpliva na ustvarjanje varnega in podpornega učnega okolja, ki spodbuja razvoj učencev. Pomembno je poudariti, da so udeleženci iz VIZ po izobraževanju poročali tudi o boljšem razumevanju socialne dinamike v razredu in o večji sposobnosti zaznavanja čustvenih potreb učencev. To je bistvenega pomena za učinkovito pedagoško prakso, saj učitelji lahko prilagodijo svoje pristope in učne metode glede na čustvene in socialne potrebe učencev. (2) Zmanjšanje konfliktov in izboljšanje sposobnosti za reševanje težav Študija primera je pokazala, da so se po uvedbi NVC v šolska okolja konflikti med učenci zmanjšali, saj predvsem uporaba empatije zmanjšuje agresivno vedenje in spodbuja prosocialno vedenje, kar potrjuje tudi že Portelli (2021). Udeleženci izobraževanj so poročali, da so pridobljene veščine večkrat uporabili za spodbujanje dialoga in tvorno razreševanje nesoglasij. Značilen primer je učiteljica, ki je v primeru konflikta med učencema v le nekaj minutah ob uporabi empatije in zavedanja potreb ter sprotni mediaciji uspešno prispevala k razreševanju konflikta med učencema brez uporabe sile, kaznovanja ali grožnje z negativnimi posledicami, brez sodb ali krivde. Zavedanje potreb ob hkratnem konkretnem izražanju hvaležnosti za okrepitev drobnih želenih vedenj deluje preventivno. V enem od primerov učitelj oziroma razrednik na srednji šoli poroča, da se je iz sicer »konfliktnega razreda« ob uporabi spodbujevalnih stavkov hvaležnosti v le enem mesecu stanje neizmerno spremenilo, učenci so se bolj povezali, povečala sta se medsebojno zaupanje in sodelovanje, učenci pa so hitro razrešili tudi nekatere dlje časa trajajoče medsebojne konflikte. Da se je število konfliktov v tem razredu izjemno zmanjšalo, so opazili tudi drugi učitelji. Te ugotovitve poudarjajo zmožnost NVC za razvijanje veščin reševanja konfliktov med učenci, kar lahko vodi v trajne spremembe v kulturi šolskega okolja. Boljše razumevanje potreb in občutkov prispeva tudi k boljšemu akademskemu in socialnemu uspehu učencev, saj se zmanjša motenje v razredu in poveča občutek varnosti. (3) Spodbujanje vključujočega učnega okolja Izobraževanja o NVC so prispevala k ustvarjanju bolj vključujočega in spodbudnega učnega okolja, kjer se učenci počutijo varne in sprejete. Takšno okolje spodbuja radovednost, ustvarjalnost in večjo motivacijo za učenje, to pa se ujema tudi z ugotovitvami raziskav, ki kažejo, da empatija in nenasilno komuniciranje prispevata k večji vključenosti ter zmanjšanju diskriminacije in ustrahovanja v šolskem okolju (McDonald in Messinger, 2011). Razvoj vključujočega okolja je ključnega pomena v današnji večkulturni družbi, kjer je raznolikost tako izziv kot tudi priložnost. Pomemben del, o katerem poročajo udeleženci, je tudi povečanje razumevanja in sprejemanja drugačnosti, s tem pa se občutno zmanjšajo tudi obsojanje, okrivljanje, zavračanje in druge oblike tega, kar lahko imenujemo »sovražni ali razdiralni govor«.