SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI
234 čustvenih odzivov in potreb drugih (Schonert-Reichl idr., 2012). Analize takšnih programov kažejo, da učenci, ki sodelujejo v programih SEL, ne le izboljšajo akademske dosežke, temveč imajo tudi boljšo samopodobo in boljše socialne veščine ter manj vedenjskih težav (Durlak idr, 2011). Tudi Evropska unija je poudarila pomen socialnih in čustvenih kompetenc v vzgoji in izobraževanju kot ključnega dela izobraževalne politike za 21. stoletje. V priporočilih o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje Sveta Evropske Unije (2018) je poudarjeno, da so socialne in čustvene kompetence, kot je empatija, bistvene za osebni in poklicni razvoj ter vzpostavljanje vključujoče in povezane družbe. Evropska komisija je v smernicah za učitelje izpostavila potrebo po usposabljanju, ki vključuje metode za spodbujanje empatije in socialno-čustvenega učenja, ter pozvala države članice, naj vključijo te pristope v svoje kurikulume in programe usposabljanja učiteljev (ET2020 Working Group Schools, 2018). V številnih državah EU so bili uvedeni različni programi za krepitev socialno-čustvenih kompetenc, ki vključujejo empatijo kot osrednjo sestavino. Na primer, na Finskem program “KiVa”, ki je usmerjen proti ustrahovanju in spodbuja empatijo med učenci, kaže znatne uspehe pri zmanjševanju števila primerov ustrahovanja in izboljšanju šolskega vzdušja (Salmivalli idr., 2011). V Nemčiji je v okviru programa “Sanje Male Žirafe” v treh letih v več kot 300 vrtcev sistemsko izobraženje potekalo za vse vzgojitelje (Gaschler, F. in Gaschler, G., 2020). V Sloveniji je večja ponudba izobraževalnih vsebin s področja NVC nastala po letu 2018. Pred tem so bili v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema le deloma vključeni različni pristopi, ki spodbujajo socialne veščine in empatijo, kot so krožki socialnega učenja, delavnice čustvene inteligence in mediacije (Krek in Metljak, 2011). Od leta 2018 so izobraževalne vsebine po načelih NVC tudi v katalogu strokovnega usposabljanja zaposlenih v VIZ, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za šolstvo. Eden izmed ključnih izvajalcev je organizacija DobroBit. 1 3. Študija primera v Sloveniji 3.1. Metodologija V raziskavo smo vključili izobraževanja o NVC iz kataloga Katis ponudnika DobroBit, ki so bila izvedena po letu 2018. Izobraževalni programi Katis so del državnega sistema za strokovni razvoj učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v Sloveniji. Študijo primera smo na podlagi dostopnih podatkov izvedli za izobraževanja v okviru organizacije DobroBit. Za vrednotenje učinkov izobraževanj na pedagoške prakse ter razvoj socialno-čustvenih kompetenc pri otrocih in mladostnikih smo kot kvalitativno raziskovalno metodo uporabili študijo primera. Ta metoda omogoča poglobljeni vpogled v izobraževalne programe, ki se osredotočajo na spodbujanje empatije in iskrenosti kot ključnih sestavin NVC. Podatki so bili zbrani z analizo vsebin izobraževanj, evalvacijskih poročil udeležencev, intervjujev z učitelji in strokovnimi delavci ter opazovanji v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer so se ti programi izvajali. Izbrani programi so: 1. „Uvod v nenasilno komunikacijo, jezik življenja, za VIZ“ (2018–2024), ki je namenjeno učiteljem osnovnih in srednjih šol, osredotoča pa se je na uporabo NVC za spodbujanje vključujočega in podpornega učnega okolja. 2. „Reševanje konfliktov in osnove mediacije po NVC za VIZ“ (2018–2024). Cilj tega izobraževanja je usposabljanje učiteljev in strokovnih delavcev za prepoznavanje in izražanje čustev ter razvoj veščin za empatično reševanje konfliktov. 1 Več informacij o organizaciji in aktivnostih je na voljo na: dobrobit.si/dogodki
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy MjQwNzY=