SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

233 2.2. Vpliv in učinki NVC na vedenje in socialno-čustveni razvoj otrok in mladostnikov Raziskave kažejo, da uporaba NVC pomembno vpliva na zmanjšanje agresivnega vedenja in konfliktov med otroki in mladostniki. Barr (2011) je ugotovil, da uporaba empatije in empatičnega poslušanja v okviru NVC zmanjšuje agresivno vedenje v šolah in izboljšuje splošno vzdušje v razredu. Ta pristop je otrokom v pomoč pri tvornem prepoznavanju in izražanju njihovih čustev, kar zmanjšuje možnost za agresivne izbruhe (Hagenauer in Volet, 2014). Programi socialno- čustvenega učenja (SEL), ki vključujejo NVC, so pokazali pozitivne učinke na vedenje, akademske dosežke ter čustveni razvoj otrok in mladostnikov (Durlak idr, 2011). Ti programi temeljijo na načelih empatije, spoštovanja in sodelovanja, ki jih NVC prav tako spodbuja. Metaanalize so pokazale, da programi SEL, ki vključujejo NVC, ne le izboljšujejo socialne veščine, temveč tudi zmanjšujejo vedenjske težave in povečujejo akademski uspeh (Taylor idr, 2017). Empatija je ključna za ustvarjanje pozitivnega učnega okolja, kjer se učenci počutijo varne in motivirane za učenje. Jennings in Greenberg (2009) sta poudarila pomen »učiteljeve socialne in čustvene kompetentnosti«, ki vključuje empatijo kot ključno sestavino za vzpostavljanje pozitivnih odnosov z učenci. Njuna raziskava kaže, da učitelji, ki izkazujejo visoko raven empatije, izboljšujejo učne rezultate učencev, zmanjšujejo težavno vedenje in povečujejo socialno-čustveno blaginjo (Jennings in Greenberg, 2009). Te ugotovitve podpirajo tudi psihološke študije, ki so pokazale, da empatija pri učiteljih povečuje povezanost z učenci in zmanjšuje njihovo stresno odzivanje ter občutke izključenosti (Oberle idr., 2014). To je še posebej pomembno v današnjem času, ko se številni učenci spoprijemajo z različnimi psihološkimi in socialnimi izzivi, kot so anksioznost, depresija in izključenost (Garner, 2010). Iskrenost je ključni del osebne integritete, ki pri otrocih in mladostnikih prispeva h graditvi zdravega občutka lastne vrednosti in zaupanja vase ter v druge. Otroci, ki se učijo izražati svoja mnenja in občutke iskreno in spoštljivo, razvijajo bolj zdrave in stabilne odnose z vrstniki in odraslimi (Hart in Hodson, 2004). Iskrenost je povezana s socialno-čustvenimi kompetencami, kot so empatija, spoštovanje in sposobnost za aktivno poslušanje. Ko se otroci in mladostniki naučijo uporabljati iskrenost pri komuniciranju, se poveča njihova sposobnost za sodelovanje in zmanjšanje konfliktov, kar prispeva k bolj pozitivni socialnemu vzdušju v šoli (Rotenberg idr., 2005). Spodbujanje iskrenosti pri otrocih in mladostnikih je pomemben del razvoja čustvene inteligence. Goleman (1995) je opozoril, da je ena izmed ključnih sestavin čustvene inteligence sposobnost iskrene in odprte samorefleksije in izražanja čustev. Učenci, ki razvijajo te sposobnosti, so sposobnejši za spoprijemanje z izzivi in odpornejši proti stresu, kar prispeva k razvoju zdrave osebnosti, ter so bolj vešči reševanja konfliktov, tveganje za razvoj antisocialnega vedenja pa je manjše (Rosenberg, 2022). Poleg tega je pomembno poudariti, da je iskrenost temelj za razvoj avtonomije in samozavesti otrok. Ko učitelji in starši spodbujajo iskreno izražanje in spoštujejo otrokova stališča, otroci razvijajo občutek vrednosti in zaupanja v lastne zmožnosti (Reivich in Shatté, 2002). Pristop k vzgoji, ki poudarja iskrenost, je pomemben za razvoj osebnostne integritete. Kidron in Fleischman (2006) sta ugotovila, da učitelji, ki spodbujajo odprto in iskreno komuniciranje, pomagajo učencem pri razvoju sposobnosti za izražanje njihovih misli in občutkov ter za boljše razumevanje čustev in potreb drugih. 2.3 Programi, priporočila in primeri uporabe NVC v izobraževanju V okviru programov socialno-čustvenega učenja (SEL), kot je program “Roots of Empathy”, so raziskave pokazale znatno izboljšanje socialne interakcije in zmanjšanje nasilja med vrstniki. Ta program, ki je bil izveden v več državah, temelji na učenju empatije z opazovanjem interakcij med dojenčkom in njegovim staršem, kar je učencem v pomoč pri razvoju globljega razumevanja