SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

231 3.3.4 dr. Dmitriy Kopina, certificiran trener nenasilne komunikacije DobroBit, z.o.o. Nenasilno komuniciranje – jezik življenja: možnosti za uporabo empatije in iskrenosti pri razvoju otrok in mladostnikov 1. Uvod Nenasilno komuniciranje (NVC), ki ga je razvil Marshall B. Rosenberg, je komunikacijski model, ki temelji na empatiji, iskrenosti in spoštovanju potreb vseh vpletenih. Osredotoča se na razvoj zavestnega komuniciranja, kjer posamezniki izražajo svoje občutke in potrebe brez obtoževanja, kritike ali agresije. V središču nenasilnega komuniciranja je zmožnost empatičnega poslušanja, ki spodbuja razumevanje in povezovanje med ljudmi, samoempatija, ki zagotavlja stik z lastnimi čutenji in potrebami ter iskreno izražanje svojih misli in čustev na način, ki krepi medsebojne odnose. Namen članka je opisati teoretično podlago možnosti za uporabo empatije in iskrenosti, osredotočeno na razvoj otrok in mladostnikov. V empiričnem delu je namen v omejenem obsegu preveriti, kako je učenje uporabe pristopa NVC omogočeno v Sloveniji, s poudarkom na zaposlenih v vzgoji in izobraževanju (VIZ), in kako v okviru dostopnih virov NVC od leta 2018 vpliva na razvoj teh možnosti. Spodbuditi želimo tudi pobude na sistemski ravni ter opisati smiselnost in možnosti celovitega delovanja, predvsem na področju VIZ. Raziskovalna vprašanja Pri pregledu ponudbe izobraževalnih vsebin v Sloveniji za področje VIZ smo kot vodilo zastavili ta raziskovalna vprašanja: 1. Kako empatično sprejemanje, samoempatija in iskreno izražanje vplivajo na razvoj otrok in mladostnikov? 2. Kako izobraževanja o nenasilnem komuniciranju vključujejo empatijo in iskrenost kot ključnih veščin pri delu z otroki in mladostniki? 3. Kateri pristopi in metode se uporabljajo v teh izobraževanjih za spodbujanje empatije in iskrenosti med vzgojitelji, učitelji in drugimi strokovnimi delavci? 4. Kakšni so učinki izobraževalnih programov nenasilnega komuniciranja na pedagoško delo in vzgojno-izobraževalno prakso v slovenskih šolah in vrtcih? 5. Kako zagotoviti sistemske učinke ter podpreti izvajanje in učinkovitost nenasilnega komuniciranja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah?