SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

225 Slika 1: Okno vzgojno-disciplinskih odzivov (povzeto po Wachtel in McCold, 2001) POVRAČILNO (avtoritarno, stigmatiziranje) “NA” ZANEMARLJIVO (brezbrižno, pasivno) “BREZ” OBNOVILNO (spoštljivo, vključujoče) “Z” PERMISIVNO (razvajajoče, popustljivo) “ZA” Disciplina, meje Nega, podpora Različne obnovitvene aktivnosti lahko razvrstimo od bolj neformalnih in spontanih, do bolj formalnih in strukturiranih; od preprostega izražanja in spraševanja o (čustvenem) stanju drugih in vzajemnem vplivu, ki ga imajo naša dejanja na druge, do bolj strukturiranih aktivnosti, kot so obnovitveni pogovori z enim ali dvema udeležencema, obnovitveni krogi z večjo skupino ali obnovitvene konference, ki vključujejo širši krog deležnikov in lahko obsegajo več srečanj (Morrison, 2013 v Hulvershorn in Mulholland, 2018). Strategijo vpeljevanja je smiselno strukturirati na treh ravneh: 1) začeti s podporo veščin poslušanja, sporazumevanja in reševanja konfliktov pri učencih, da lahko sami uspešno obravnavajo spore; 2) usposabljanje strokovnega osebja za uporabo obnovitvenih krogov za večje konflikte in 3) usposabljanje za obnovitvene konference za obravnavo primerov z resnimi posledicami ali v odziv na zelo nasilna in/ali kazniva dejanja (Morrison, 2003 v Ness, 2013). Okoli 80 odstotkov energije je priporočeno vložiti proaktivno v obliki univerzalnih aktivnosti SEL za krepitev odnosov, z manjšo, a vseeno zanesljivo ciljno podporo za obnavljanje močneje skrhanih odnosov, in ne nazadnje v vzpostavljanje in ohranjanje dobro usposobljene zmogljivosti za intenzivne in krizne intervencije (Morrison, 2004 v Hulvershorn in Mulholland, 2018). Glede na obširnost in globino obnovitvene pravičnosti je dragoceno izhodišče sistematično podporno gradivo za vpeljavo obnovitvene pravičnosti v šolske kontekste (Hopkins, 2002; Hopkins in Stanley, 2009) in sodobni pregledi, ki skušajo na enemmestu zajeti uvodni in pragmatični pregled (Kirkwood, 2022). Pri spoprijemanju z neizogibnimi izzivi se lahko opremo na študije primerov, ki ponazarjajo prilagajanje lokalnim kontekstom (González idr., 2019; Lustick, 2021; Mayworm idr., 2016; Vincent, Inglish idr., 2021; Vincent, McClure idr., 2021; Weaver in Swank, 2020). Navedene študije primerov izpostavljajo vidike, kot so prilagajanje podpornih procesov in struktur v različnih fazah vpeljevanja, občutljivost na vrednote in kulturne podlage, obogatitve učnih načrtov z obnovitvenimi temami, usklajevanje z drugimi podpornimi programi, zagotavljanje usposabljanja za strokovno osebje in mlade, vzpostavljanje stikov in partnerstev z zunanjimi podpornimi institucijami, vključevanje širšega kroga deležnikov (na primer staršev in lokalne skupnosti) in vzpostavljanje sistema supervizijskih in intervizijskih srečanj. Nedavni meta-analitični pregled 45 empiričnih študij o 30 intervencijah, izvajanih na ravni šole kot celote na področju programov SEL, izpostavlja manjše, a opazne pozitivne učinke glede socialne, čustvene in vedenjske prilagojenosti, osebnega blagostanja in zmanjševanja tesnobe in depresivnosti (Goldberg idr., 2019). V tem pregledu se raznolikost v velikosti učinkov pripisuje